Skrite skrivnosti Amazonskega pragozda - pljuča zemlje in vira življenja

Amazonija je svoje ime dobila po reki Amazonki, okoli katere se je razvila bogata rastlinska in gozdna pokritost. Amazonka je najbogatejša reka na svetu. 179.800 m³/s ali 20 do 25 % celotne vode svetovnih rek teče po njeni strugi navzdol od izliva reke Xingua.

Amazonski pragozd ljudje pogosto imenujejo pljuča sveta, razlog za to je njena proizvodnja kisika, ki znaša več kot 20 % skupne proizvodnje kisika v svetu. 

Amazonija zavzema oko tretjine površine Južne Amerike, razteza se skozi devet držav, največji del pragozda (približno 60 %) pa se nahaja v Braziliji in je tudi območje z največjo svetovno biotsko raznovrstnostjo.

Amazonski pragozd je ena najbogatejših in najpomembnejših ekoloških sestavov na Zemlji. Zaradi njene veličastne biotske raznovrstnosti, kot tudi vloga v ustvarjanju kisika in uravnavanju klime, je neizogibni del našega planeta. 

V nadaljevanju preberite skrite skrivnosti o Amazonskem pragozdu. 

Pljuča sveta in dom milijon različnih rastlin in živali

Amazonski pragozd zajema ogromno območje os skoraj 7 milijon km², ter je tako dom milijon rastlinskih in živalskih vrst.

Njegova biotska raznovrstnost je neverjetna – domneva se, da je v pragozdu približno 400 milijonov osebkov različnih vrst. Poleg tega, da je dom edinstvenim rastlinam in živalim, ima amazonski pragozd ključno vlogo pri ohranjanju globalnega podnebja.

Tropski gozdi so esencialne "hrambe" ogljika, ki živim bitjem zagotavlja  hrano ter jih oskrbi z vodo. Eden najpomembnejših aspektov amazonskega pragozdu je njegova sposobnost, da absorbira ogljik iz atmosfere. Tako kot "pljuča planeta" tudi gozd deluje kot ogromen ponor ogljika, ki pomaga uravnavati globalne ravni toplogrednih plinov.

Ta proces pomaga upočasniti podnebne spremembe ter prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov globalnega segrevanja. Deževni gozd deluje tudi kot črpalka za dež, privablja oblake in zagotavlja značilno količino padavin v regiji. Tako prispeva k ohranjanju podnebnega ravnovesja ne le v Južni Ameriki, ampak tudi po svetu.

Ni bistven le za zdravje planeta, amazonski pragozd je bistven za ljudstvo na splošno. Številna domorodna ljudstva so stoletja živela v sožitju s tem naravnim okoljem ter se od njega zanašala za svoje preživetje in kulturno identiteto.

10 zanimivosti o Amazoniji - čudežu narave

Čeprav je pogosto predmet raziskave, obstaja veliko zanimivosti o Amazonskem pragozdu, ki jih širše ljudstvo ne pozna. 

Največji pragozd na svetu

Amazonski pragozd se nahaja na površini od 5,5 km², kar je dvakrat večje od prostora Indije. Je največji deževni gozd na svetu in pokriva devet držav – Brazilijo, Peru, Kolumbijo, Venezuelo, Bolivijo, Ekvador, Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano. Je največji tropski, deževni gozd, ki sledi reko Amazonko dolgo 6440 km.  Ima 10.000 pritokov, po količini vode pa velja za najbogatejšo reko na svetu. Prvi v celoti jo je preplaval Slovenec Martin Strel leta 2007.

Amazonka - najnevarnejša reka na svetu

Reka Amazonka velja tudi za najnevarnejšo reko na svetu, saj se v njenih globinah skrivajo mnoge nenavadna živali. Med bolj priljubljenimi prebivalci je požrešna mesojeda riba - piraja, električna jegulja, ki lahko proizvede izbruh energije 500 voltov, in orjaške kače anakonde.

Ogromna biotska raznovrstnost

Amazonski pragozd je dom več kot 40 000 rastlinskih vrst, 3000 rib, 1,300 vrst ptic, 430 vrst sesalcev in preko 2,5 milijon žuželk. Ta raznovrstnost je neverjetna in je zaradi tega Amazonija ena najbogatejših habitatov na svetu. Aligatorji, jopice, papige, lenivci in največja kača na svetu - anakonda, so samo nekateri stanovalci Amazonke. V njej živijo številne vrste rib, vključno s piraji, ter z arapai, ki lahko rastejo več od 2 metra. Tam plava tudi arowana, ploščata sladkovodna riba, ki se skoti v ustih samca. Ko se mlade ribe razvijejo, prve tri tedne preživijo v ustih.

Rožnati rečni delfin je prebivalec Amazonije

Ali veste, da v Amazonki živi posebna vrst delfina, amazonski rožnati rečni delfin? Ta čudoviti primerek rečnega delfina, ena od štirih preostalih vrst rečnih delfinov, je ogrožena vrsta v tej reki, zaradi številnih človeških dejavnosti, ki vključujejo uničevanje habitata in krivolov. Posebej so ogroženi zaradi onesnaževanja Amazonke, ki raste s povečevanjem prometnih in gospodarskih dejavnosti ter z naseljevanjem poleg reke. Ti čudoviti sesalci so roza barve kože, veljajo pa za simbolom zaščitenih vrst v tem območju. 

Amazonija skriva veliko neodkritih vrst živali

Ocenjuje se, da je v amazonskem pragozdu še veliko neodkritih vrst rastlin in živali. Vsako leto raziskovalci odkrijejo nove vrste, ki jih znanost prej ni poznala. To kaže na to, kako bogat in neraziskan je ta pragozd.

Arheološka najdišča

Znotraj Amazonskega pragozda obstaja veliko arheoloških najdišč, ki kažejo na obstajanje starodavnih civilizacij. Ta odkritja namigujejo, da so bili nekateri deli deževnega gozda naseljeni tisoče let pred prihodom Evropejcev v Južno Ameriko.

Domorodna plemena

To monumentalno in biološko raznoliko območje še ni v celoti raziskano. Poleg tega, mnogi verjamejo, da se v njegovih skritih kotičkih skriva sto domorodnih plemen, ki živijo primitiven način življenja in nikoli niso imeli stika z zunanjim svetom.

Viseči mostovi

Nekatera ljudstva, ki živijo v Amazonskem deževnem gozdu uporabljajo viseče mostove za prečkanje reke in dolin. Ti mostovi so izdelani iz naravnih materialov, kot je korenje drevesa in predstavljajo edinstveni inženirski doseg, Zaradi gostosti krošenj v tem tropskem deževnem gozdu, so tla na nekaterih območjih v večni temi. Temveč, veje čeznje so toliko goste da, ko dežuje, je treba okoli 10 minut da kapljice vode pridejo do tla. 

Plavajoči gozdi so naravni čudeži

V Amazonskem pragozdu obstajajo območja, ki so poplavljena večji del leta. Ta območja so znana tudi kot "plavajoči gozdovi", ker so drevesa, ob poplavi, videti, kot da plavajo na površju vode. Tole je enkraten fenomen, ki se lahko opazi le v temu pragozdu. 

Zdravilne rastline iz srca Amazonskega pragozda

Amazonski pragozd je dom velikemu številu edinstvenih zdravilnih rastlin, ki jih domorodci uporabljajo že stoletja. Mnoge od teh rastlin imajo potencial za razvoj sodobnih zdravil. V amazonskem deževnem gozdu lahko najdemo rastline, kot je Muira Puama, ki se tradicionalno uporablja za povečanje libida, izboljšanje spolne funkcije in kot naravni tonik za povečanje energije in vzdržljivosti.

Cupuaçu je še ena zdravilna rastlina iz Amazonije. Njen sadež ima veliko antoksidantov in se v tradicionalni medicini uporablja za izboljšanje prebave, krepitev imunskega sistema ter hidracijo in obnovo kože. 

Mnogim priljubljene acai jagode prihajajo prav iz tega čudežnega pragozda. Acai jagode so bogate z antioksidanti in se v tradicionalni medicini uporabljajo za izboljšanje energije, spodbujanje prebave in za podporo zdravja srca. 

Stebla kakavovca (Theobroma cacao) se naravno nahajajo v amazonskem pragozdu. Maji in Inki so kakavovim zrnom pripisovali čarobne lastnosti. Danes kakav gojijo v številnih tropskih in subtropskih predelih Afrike in Južne Amerike in je priljubljena hrana ljubiteljev zdravja po vsem svetu.

Kakavova zrna Nutrigold so sorte Criollo in prihajajo iz Južne Amerike. Glede na to, da so ta zrna najvišje kakovosti, veljajo tudi za "kraljico kakava". Prav tak ekološki pridelan kakav lahko kupite v Tovarni zdrave hrane, pa tudi številne druge zdravilne in edinstvene rastline iz osrčja Amazonije. 

Vse tole je le delež tega, kaj obstaja v amazonskemu pragozdu. In če k temu prištejemo še dejstvo, da v tem bogatem sistemu vsako leto vzklijejo številne nove vrste rastlin, rib, ptic in sesalcev, lahko le ugotovimo, da je Amazonija pravi čudež narave!

Prijavite se na naš brezplačen Novičnik in prvi izvedite vse novice  iz zdravega življenja s Tovarno Zdrave Hrane! S prijavo na novičnik pridobite 10% popusta na prvo naročilo!

Zanima vas lahko tudi...

• Matcha čaj kot nadomestek kave - zdravilnost, recept in priprava
• Grško seno za rast in krepitev las - recepti in priporočila za uporabo
• Acai jagode v prahu - za zdravje, vitalnost in najbolj čudovite recepte!