Uporabniška podpora
Ali je hitra hrana res vedno slaba izbira? Nutricionist Sebastijan Orlić razkriva, kako prepoznati kakovosten obrok, zakaj ogljikovi hidrati niso sovražnik in katere majhne navade najbolj prispevajo k zdravju.
Ste vedeli?
"Večina ljudi v resnici ne potrebuje popolne prehrane (karkoli že to pomeni), dveh ur treninga vsak dan in dvomestnega števila različnih prehranskih dopolnil", pravi doktor znanosti s področja kemijskega inženirstva in biotehnologije Sebastijan Orlić. A ni še čas za oddih.
Ko sprejmete dejstvo, da sodoben življenjski slog dokazano ne podpira dolgoživosti in da je vseeno treba vložiti nekaj truda, pri tem pa ne stremeti k popolnosti, saj je prav ta ena od pasti sodobnega časa, opozarja Orlić. Udobno se namestite in spoznajte nekaj preprostih prehranskih sprememb, ki jih lahko brez težav vključite v vsakdan in vam bodo pomagale živeti bolj kakovostno, brez slabe vesti, če si kdaj privoščite hiter obrok ali izpustite trening.
In brez skrbi, vsaj ko gre za prehrano, obstaja kar nekaj preprostih rešitev, ki vam lahko olajšajo pot do bolj zdravih navad.
Čeprav živimo hitreje kot kadarkoli prej, so zdrave navade povsem izvedljive, poudarja Orlić. Težava ni toliko v pomanjkanju časa, temveč v tem, da si zdrav življenjski slog pogosto predstavljamo kot projekt, ki zahteva popolno reorganizacijo življenja. V resnici je ravno nasprotno – dolgoročne rezultate prinašajo majhne, vzdržne spremembe, ki sčasoma postanejo navade.
"Redni prehransko uravnoteženi obroki, dovolj spanja, vsakodnevno gibanje ter zadosten vnos sadja, zelenjave in beljakovinsko bogatih živil imajo bistveno večji vpliv na zdravje in dolgoživost kot katero koli posamezno prehransko dopolnilo ali trenutni prehranski trend, ki običajno traja le kratek čas", poudarja Orlić.
Dolgoživosti zato ne gradimo z velikimi odločitvami, ki jih sprejmemo enkrat na leto, temveč s stotinami majhnih odločitev, ki jih ponavljamo skoraj vsak dan. Nekaj tisoč dodatnih korakov, pravočasen odhod v posteljo, kozarec vode namesto sladke pijače ali vključevanje zelenjave v večino obrokov morda ne zvenijo revolucionarno, vendar se njihov učinek z leti še kako pozna.
To so osnove, ki se pogosto slišijo preproste in, kot priznava tudi Orlić, nekoliko dolgočasne. Večina ljudi pravzaprav ve, kaj bi morala početi, težava pa nastane, ko vsakodnevne obveznosti prevzamejo nadzor nad našim urnikom. Prav takrat začnemo delati prehranske napake, ki nas oddaljujejo od bolj zdravih izbir.
Za začetek se je dobro izogniti vsaj najpogostejšim. Sebastijan Orlić izpostavlja predvsem dve.

Povedano drugače, problem ni v tem, da nimamo časa vsak dan skuhati popolnega kosila, temveč v tem, da zaradi pomanjkanja časa nimamo nobene boljše alternative.
Če obstaja ena skupina hranil, ki je v zadnjih letih deležna pravega medijskega linča, so to ogljikovi hidrati. Po mnenju Orlića pa takšen pristop nima veliko smisla.
"Živimo v nekakšnem obdobju 'carb-phobie', ko vse ogljikove hidrate mečemo v isti koš in jih razglašamo za škodljive. Ogljikovi hidrati sicer niso esencialni, vendar so primarni vir energije tako za možgane kot za mišice. Ko govorimo o kakovostnih, minimalno predelanih ogljikovih hidratih, kot so polnovredna žita, sadje, stročnice in zelenjava, govorimo tudi o pomembnih virih vlaknin, vitaminov in mineralov", poudarja.
Njihovo popolno izločanje iz prehrane pogosto vodi v pomanjkanje energije, slabšo zbranost in slabšo telesno zmogljivost. Kot poudarja strokovnjak, težava niso ogljikovi hidrati sami po sebi, temveč prekomeren energijski vnos ob premalo gibanja.

Eden največjih prehranskih mitov je, da je vse, kar je praktično zapakirano ali pripravljeno za takojšnje uživanje, avtomatsko nezdravo. A resničnost je danes precej drugačna. Kot poudarja Orlić, obstaja velika razlika med prehransko premišljenim in uravnoteženim obrokom ter klasično visoko predelano hrano, ki prevladuje v ponudbi hitre prehrane in pekovskih izdelkov.
"Ne glede na to, ali gre za hiter ali vnaprej pripravljen obrok, je pomembno, da vsebuje vse, kar naše telo potrebuje: kakovosten vir beljakovin, kompleksne ogljikove hidrate v količinah, prilagojenih našim potrebam in porabi energije, zadostno količino vlaknin ter zmerne količine dodanega sladkorja, soli in nasičenih maščob" pojasnjuje Orlić.
V številnih primerih je prehransko premišljen pripravljen obrok neprimerljivo boljša izbira kot preskakovanje obroka ali hiter obisk pekarne oziroma restavracije s hitro prehrano. Popolna prehrana namreč ni vedno izvedljiva, še posebej ob hitrem življenjskem tempu. Prav zato imajo lahko praktične rešitve s kakovostno prehransko sestavo pomembno mesto v vsakdanji prehrani.
Najprej preverite hranilno in energijsko vrednost izdelka, svetuje Orlić. Dodaja, da je kakovost izdelka običajno lažje oceniti, če je seznam sestavin krajši in razumljiv povprečnemu potrošniku.
"Pomembno je tudi razlikovati med izdelki brez dodanega sladkorja in tistimi, ki vsebujejo velike količine različnih sladil, dodane fruktoze ali fruktoznega sirupa. Priporočljivo je biti pozoren tudi na vsebnost vlaknin ter celotno hranilno vrednost izdelka, ne le na eno marketinško sporočilo, izpostavljeno na sprednji strani embalaže", poudarja.
Prav zato so prigrizki s preprostejšo sestavo, brez dodanega sladkorja in z visokim deležem sadja, v zadnjih letih vse bolj priljubljeni tudi med odraslimi. Čeprav sadne kašice pogosto povezujemo predvsem z otroško prehrano, Orlić meni, da imajo lahko pomembno mesto tudi v prehrani odraslih.
"Če gre za izdelke, ki vsebujejo izključno sadje brez dodanega sladkorja, so lahko praktičen način za vnos sadja čez dan, zlasti kadar nimamo dostopa do svežega sadja. Takšni izdelki sicer ne morejo v celoti nadomestiti svežega sadja in zelenjave, lahko pa predstavljajo koristen prigrizek ali hiter vir energije, predvsem med potovanji, pred telesno dejavnostjo ali v drugih situacijah, ko sta praktičnost in hitrost pomembni", pojasnjuje Orlić.

Seveda sadna kašica ne more nadomestiti uživanja svežega sezonskega sadja in tega tudi ne bi smela. Toda v resničnem življenju – med službo, treningi, potovanji, sestanki, otroškimi obveznostmi in trenutki, ko jemo skoraj mimogrede – praktičnost včasih odloča o tem, ali bomo pojedli nekaj hranljivega ali pa ponovno posegli po prvi možnosti, ki nam pride pod roke.
"Če smo za preostale dnevne obroke poskrbeli tako, da temeljijo na beljakovinsko bogatih živilih, imajo sadne kašice v določenih dneh zagotovo svoje mesto v prehrani. Sodobna populacija namreč le redko zaužije priporočeno količino sadja in zelenjave, zato je vsaka možnost, ki nam pri tem pomaga, zelo dobrodošla", zaključuje Orlić.
V Tovarni Zdrave Hrane smo s tem namenom razvili Nutrigold sadne kaše – praktičen prigrizek za dneve, ko zaradi hitrega življenjskega tempa nimamo vedno časa za skrbno načrtovan obrok. Brez dodanega sladkorja in iz skrbno izbranega sadja predstavljajo preprost način, kako čez dan zaužiti več sadja ter hkrati uživati v bogatih okusih.
Nutrigold sadni kašici Vijolična moč in Rožnati eliksir sta namenjeni vsem generacijam, ki iščejo hiter in okusen vir energije brez nepotrebnih dodatkov. Za najmlajše pa sta na voljo Nutrigold kašici Medvedkov zajtrk in Gozdni prijatelj, pripravljeni iz skrbno izbranih sestavin iz ekološke pridelave ter zasnovani kot praktičen obrok za prve korake k bolj zdravim prehranskim navadam.
Med službo, šolo, treningi, potovanji in številnimi vsakodnevnimi obveznostmi so prav preproste in kakovostne rešitve pogosto tiste, ki nam pomagajo sprejemati boljše prehranske odločitve.

Če smo vam do zdaj morda dali vtis, da obstaja bližnjica do boljše forme, hitre diete in popolne poletne postave, vas moramo razočarati. Ali pa tudi ne – le odgovor verjetno ni takšen, kot bi si ga želeli slišati dva tedna pred dopustom.
Pred poletjem mnogi čez noč spremenijo prehrano in začnejo intenzivneje telovaditi, da bi čim hitreje prišli do želene postave. Orlić pa opozarja, da poskus nadoknaditi mesece ali celo leta manj zdravih navad v nekaj tednih običajno ne prinese želenih rezultatov.
"V prehrani in fitnesu je velika napaka, če skušamo več mesecev ali let slabših navad nadoknaditi v nekaj tednih ali celo enem do dveh mesecih. Ekstremne diete in pretirana vadba sicer lahko prinesejo kratkoročne rezultate, vendar le redko vodijo do trajnih navad in dolgoročnih učinkov", poudarja.

Še manj spodbudno je dejstvo, da se po restriktivnih dietah pogosto zelo hitro vrnemo na začetek, včasih celo korak nazaj. Zato cilj ne bi smel biti le to, da poleti izgledamo bolje, temveč da končno prekinemo začarani krog novih začetkov, velikih odločitev in hitrega obupavanja.
"Moj nasvet je, da se osredotočite na zmeren kalorični primanjkljaj (praviloma do 500 kcal na dan), zadosten vnos beljakovin, redno telesno dejavnost, predvsem vadbo za moč ter kakovosten spanec. Cilj ne bi smel biti le boljši videz za poletje, temveč oblikovanje navad, ki bodo ostale tudi po njem", zaključi Orlić.
In morda se prav v tem skriva najpomembnejše sporočilo. Dolgoživost, dobro zdravje in boljše počutje v lastnem telesu niso rezultat popolno načrtovanega ponedeljka, temveč številnih majhnih odločitev, ki jih sprejemamo tudi takrat, ko dan ni popoln. Včasih je to sprehod namesto še ene ure sedenja, včasih kozarec vode namesto sladke pijače, včasih obrok z dovolj beljakovinami in vlakninami, spet drugič pa sadna kašica v torbi, ko ni časa za nič drugega.
Ni bleščeče, niti posebej revolucionarno, je pa izvedljivo – in prav to je v resničnem življenju pogosto najpomembnejše.
Povsem v redu je, če nismo popolni. Pomembno je, da smo dosledni.
Prijavite se na naš brezplačni novičnik
in bodite prvi, ki boste izvedeli vse novosti o zdravem življenju s Tovarno Zdrave Hrane. Ob prijavi na novičnik prejmete tudi 10 % popusta na prvo naročilo!
Morda vas bo zanimalo tudi...
Podprti načini plačila
Vse transakcije so zaščitene in potekajo prek varnih plačilnih sistemov. Na voljo so naslednje možnosti plačila: