Skrivnosti okusov azijskih omak – zakaj so tako dobre in kako jih uporabljamo v kuhinji?

Posebnost azijskih omak je v njihovi zmožnosti uravnoteženja več osnovnih okusov – slanega, sladkega, kislega in umami okusa – kar jim omogoča, da popestrijo vsako jed. Vsaka kultura znotraj azijske celine prispeva različne vrste omak, ki prinašajo svoje posebnosti in tehnike priprave. Vse jih povezuje globoka, intenzivna aroma, ki ne izboljša le okusa hrane, ampak je sama po sebi ključni element kuhinje.

Verjetno ste v mnogih receptih prebrali besedo "tamari", ki ji sledi "sojina omaka". Prav tako ste verjetno že slišali, da je sojina omaka shoyu odlična za marinade in žar. Morda ste že slišali, da obstaja posebna japonska sojina omaka. In verjetno ste se spraševali, kaj je zeleni wasabi, ki vam ga postrežejo s sušijem. Če ste popolnoma izgubljeni v morju informacij, je čas, da spoznate najbolj znane azijske omake!

Sojina omaka – kraljica slanega okusa

Sojina omaka, ena najbolj znanih in razširjenih azijskih omak, je osnova številnih jedi v vzhodni Aziji. Prideluje se s fermentacijo soje in pšenice in ima bogat, slan in umami okus. Sojina omaka je odlična za mariniranje, dodajanje jedem, kot so suši, vok, omake, juhe in solate. Sojina omaka poudari okus drugih sestavin in tako ustvari harmonijo v jedi.

Različice sojine omake – kaj sta shoyu in tamari?

Tamari in Shoyu sta posebni sojini omaki, ki nastaneta s fermentacijo soje. Fermentirana živila so živila, v sestavi katerih je bila vsaj ena sestavina izpostavljena delovanju mikroorganizmov (bakterij, kvasovk ali plesni), kar je povzročilo značilne kemijske in organoleptične spremembe. Fermentacija sojinih omak tamari in shoyu traja približno eno leto pri normalni temperaturi v lesenih sodih, vrsta plesni, ki se uporablja za ta proces, pa se imenuje Aspergillus oryzae (koji plesen). Razlike v sestavi med tema dvema izdelkoma, ki so posledica različnih proizvodnih procesov, so v tem, da tamari vsebuje samo sojino mezgo in morsko sol, zato je njegov okus nekoliko močnejši in ostrejši. Shoyu je pridelan iz soje in morske soli, z dodatkom pražene pšenice in je blažjega okusa.

Njihove hranilne vrednosti so podobne. To so izdelki, bogati z aminokislinami, zato so dober vir beljakovin. Poleg tega vsebujejo tudi mikroorganizme, ki jih potrebujemo za naravno fermentacijo v črevesju, kar pomeni, da olajšajo prebavo hrane. Vsekakor morate vedeti, da za razliko od omake shoyu, ki vsebuje pšenico, lahko ljudje, ki ne prenašajo glutena, uporabljajo tamari.

Shoyu – japonska različica sojine omake

Shoyu je sojina omaka iz soje in pšenice. Japonci so tradicijo priprave shoyuja podedovali od Kitajcev. Prihod sojine omake na Zahod je povzročil zmedo, ker je bila napačno predstavljena kot "tamari", vendar je razlika med shoyu in tamari omako ta, da tamari nastane med fermentacijo sojinega misa.

Shoyu se v japonski kuhinji pogosto uporablja za pripravo jedi, kot so suši, tempura, miso juha in kot pomaka za različne vrste hrane. Čeprav se lahko uporablja na podoben način kot navadna sojina omaka, so za shoyu značilni bolj nežni, a zapleteni okusi.

Tamari – alternativa za vse, ki se izogibajo glutenu

Tamari sojina omaka je narejena iz čiste soje, vode in morske soli brez dodatka pšenice. Ne vsebuje glutena, nastaja pa kot »stranski produkt« pri proizvodnji sojinega misa. Tamari je tekočina, ki se izloča iz soje med fermentacijo. Ima enake hranilne vrednosti kot shoyu, vendar je temnejše barve in bolj slanega okusa, zato se uporablja v dvakrat manjši količini kot shoyu.

Wasabi – pikantnost, ki prebudi vse čute

Ko pomislimo na azijske omake, je težko ne pomisliti na wasabi, znano japonsko pasto, ki jo pogosto postrežejo s sušijem. Wasabi, uradno imenovan »japonski hren«, je izjemno oster in pikanten ter ima sposobnost odpiranja sinusov. Njegova prednost je v tem, da izboljša okus ribjih in mesnih jedi, ima pa tudi zdravilne lastnosti, med drugim protimikrobne in protivnetne. Več o tej pikantni omaki preberite v članku.

Zakaj so azijske omake dobre?

Azijske omake niso le okusen dodatek – mnoge izmed njih prinašajo tudi druge prednosti:

Fermentacija – omake, kot so soja, tamari in shoyu, so rezultat fermentacije, kar pomeni, da so bogate s probiotiki. Probiotiki pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro, podpirajo prebavo in imunost.
Nizka vsebnost kalorij – večina azijskih omak ima zelo nizko vsebnost kalorij, zaradi česar so odlična izbira za tiste, ki želijo ohraniti zdravo telesno težo, ne da bi se pri tem odrekli okusom.
Protimikrobne lastnosti – Wasabi in podobne omake so znane po svojih antibakterijskih in protivnetnih lastnostih. Pomagajo krepiti imuniteto in ohranjati zdravje.
Vir mineralov – Omake, kot je tamari, so bogate z minerali, kot so magnezij, železo in kalcij, ki prispevajo k zdravju kosti in splošnemu zdravju telesa.

Azijske omake ne obogatijo le okusa, temveč prinašajo številne prednosti in prilagodljivost različnim jedem. Ne glede na to, ali imate radi pikantne okuse wasabija, bogastvo sojine omake ali hrepenite po bolj zdravi možnosti tamarija, te omake zagotavljajo edinstvenost, ki je v zahodni kuhinji težko najti. Težko si je zamisliti jedi iz voka, suši ali marinade in juhe brez omenjenih omak. Dodajte jih svojim jedem in odkrijte čare azijskega kulinaričnega sveta!

Prijavite se na naš brezplačni Novičnik in prvi izvedite vse novice iz zdravega življenja s Tovarno Zdrave Hrane!