Od predsednikov do slavnih igralcev: poglejte, kako so številni izkoristili moč narave za svojo energijo!

Težko je najti koga, ki si ne bi želel glasnejšega petja ptic, bolj zelenih pokrajin, šumenja gostih krošenj in žuborenja čistih rek, saj prav v tej preprosti simbiozi tiči tisto najpomembnejše – sožitje človeka in narave.

Dan Zemlje zato ozavešča o pomenu varovanja naravnih virov, izkazuje spoštovanje dosežkom okoljskega gibanja ter nas hkrati opominja, da človek brez narave pravzaprav ne more.

Prvi dan Zemlje je bil organiziran 22. aprila 1970 na pobudo senatorja Edmunda Muskieja v Philadelphii v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Danes, več kot pol stoletja kasneje, dan Zemlje združuje več kot milijardo ljudi v več kot 190 državah, kar ga uvršča med največja državljanska gibanja na svetu.

Kljub svoji obsežnosti pa njegovo sporočilo nikoli ni bilo preprostejše.

Letošnji slogan "Naša moč, naš planet" ne govori o radikalnih rezih ali velikih gestah. Govori o vsakdanjem življenju in navadah, ki jih ne opazimo takoj, a se sčasoma seštevajo. O drobnih odločitvah, ki jih sprejemamo skoraj samodejno – kaj damo v nakupovalno košarico, kako polnimo kuhinjske police in koliko prostora namenjamo svežim, polnovrednim živilom.

Izbiro imamo vedno, kar nam potrjujejo tudi imena skozi zgodovino. Od ameriških predsednikov, kot je Thomas Jefferson, do osvajalcev, kot je Sulejman Veličastni, pa vse do igralk, kot je Jennifer Aniston – številne izpostavljene osebnosti so v naravi našle potrditev dobrega počutja in ravnovesja.

Na kakšen način je bila zelena kot simbolna barva narave prisotna v njihovih življenjih, odkrijte v nadaljevanju in se navdihnite z njihovimi življenjskimi filozofijami.

Vsebina: 

• Kultura razstrupljanja, ki jo je na nek način prakticiral tudi Tesla
• Zelena rutina, ki nikoli ne gre iz mode
• Thomas Jefferson in njegova obsedenost z grahom
• Kellogg, oče koruznnih kosmičev, ki je razmišljal nekaj korakov vnaprej
• Sulejmanovo razkošje, utemeljeno na preprostosti
• Tega morda niste vedeli o dnevu Zemlje...

Kultura razstrupljanja, ki jo je na nek način prakticiral tudi Tesla

Vsi vemo, da je bil Nikola Tesla človek, ki je bil pred svojim časom – tudi pri prehrani. Glede na dostopne informacije je bil njegov življenjski slog tih in zelo discipliniran, vodila pa ga je ideja, da mora biti telo podpora umu, ne pa njegova motnja.

Tako je na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bila prehrana še zelo preprosta, Tesla naredil korak dlje in razvil skoraj matematičen pristop k hrani.

Izbiral je tisto, kar bi danes imenovali kot lahko in funkcionalno prehrano: živila na osnovi mleka, kruha in zelenjave ter lahko prebavljiva živila, z leti pa se je vse bolj nagibal k rastlinski prehrani, saj je verjel, da takšen način življenja prinaša večjo jasnost misli in dolgoročno vitalnost. In res, v času, ko je bila povprečna življenjska doba precej krajša, približno 40 do 50 oziroma 60 let, je Tesla dočakal visoko starost 86 let.

Pri ustvarjanju ravnovesja in zavestnega odnosa do telesa pogosto iščemo kompleksne rešitve. A skrivnost je morda prav v poenostavitvi in tem, da telesu ponudimo tisto, kar potrebuje za optimalno delovanje. Pri tem nam danes lahko pomagajo tudi skrbno izbrani prehranski dodatki, ki podpirajo telo v obdobjih, ko občutimo težo, utrujenost ali zasičenost. Gre za formule, ki združujejo rastlinske izvlečke in hranila, da se lažje vzpostavi notranje ravnovesje.

Na primer formula, kot je Nutrigold Antioxidant & Detox Nature+, ki nudi podporo organizmu pri soočanju z oksidativnim stresom in vsakodnevnimi izzivi, je lahko naravno nadaljevanje takšnega pristopa.

Dodaj v košarico 

 

Zelena rutina, ki nikoli ne gre iz mode

Jutranji smutiji, ki navdušujejo s svojo živahno zeleno barvo, zeleni sokovi in dodatki, ki telesu prinašajo naravno energijo, in to vedo že tudi ptički na vejah, so del rutine ene najbolj znanih zagovornic preproste "zelene" rutine, Jennifer Aniston. Igralka, ki s sinergijo prehrane in vadbe ohranja zavidljivo kondicijo tudi tik pred 58. letom, se ne opira na restrikcije, temveč na jasen princip: čim manj predelane hrane in čim več polnovrednih, naravnih živil.

S podobnim pristopom živi tudi Kim Kardashian, katere vsakdan vključuje zelene sokove, ekološko prehrano in zelo zavesten odnos do sestavin. Tu ne gre več za trend, temveč za doslednost in življenjski slog.

Če že nekaj časa razmišljate o uvajanju zelenih sokov in smutijev v svojo prehrano, se lahko navdihnete z našimi zdravimi recepti; hranilno vrednost in živahno zeleno barvo pa lahko dodatno okrepite s superživili, kot je pšenična trava v prahu. Zanimivo je, da je bila pšenična trava, še preden si je našla svoje mesto v številnih kuhinjskih omaricah, pravzaprav obsesija ameriškega agronoma Charlesa F. Schnabela. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je kokoši hranil z mlado pšenico in opazil, da so bolj zdrave in produktivne.

Toliko je verjel v njeno "moč", da je začel promovirati posušeno pšenično travo kot prehransko dopolnilo in s tem praktično sprožil prvi val industrije "superživil". Zelene rastline, kot je pšenična trava, vsebujejo klorofil, ki jim daje značilno barvo, in ni presenetljivo, da jih pogosto povezujemo s procesi obnove v naravi in tudi v telesu.

Dodaj v košarico

 

Thomas Jefferson in njegova obsedenost z grahom

Če obstaja zgodovinska osebnost, ki je grah jemala resno, je to brez dvoma Thomas Jefferson. Tretji ameriški predsednik je bil znan po svoji strasti do vrtnarjenja, a to, kar je počel na svojem posestvu Monticello, je presegalo meje običajnega hobija. Jefferson je gojil več kot 30 različnih sort angleškega graha in natančno beležil njihovo rast, okus in čas zorenja. A tisto, kar zgodbo naredi še posebej očarljivo, je njegov majhen, skoraj otroški ritual.

Vsako leto je s prijatelji organiziral nekakšno tekmovanje. Zmagal je tisti, ki je prvi pobral popolnoma zrel grah in ga postregel na mizi. Svež grah začne svojo naravno sladkobo izgubljati že nekaj ur po obiranju, saj se sladkorji hitro pretvarjajo v škrob. Jeffersonova tekma za "prvi grah" je bila pravzaprav iskanje popolnega trenutka okusa.

Zgodba o grahu pa se seveda ne konča na vrtu Thomasa Jeffersona. Gre za eno najstarejših gojenih kultur na svetu z več kot 7000-letno zgodovino. Od antičnih civilizacij do sodobnih kuhinj je grah ostal stalnica – preprost, a hranljiv. Grah ni le trenutni trend, temveč vedno znova dokazuje svojo vrednost. S svojo bogato hranilno sestavo in naravno sladkobo si zlahka najde mesto na naših krožnikih, tudi v obliki suhega zelenega graha.

Verjamemo, da se boste strinjali – grah je klasika, ki nikoli ne gre iz mode.

Dodaj v košarico

 

Kellogg, oče koruznih kosmičev, ki je razmišljal nekaj korakov vnaprej

Preden so koruzni kosmiči postali simbol hitrega zajtrka, je imel njihov ustvarjalec povsem drugačen pogled na prehrano. John Harvey Kellogg, zdravnik s konca 19. in začetka 20. stoletja, je vodil sanatorij v Battle Creeku, kjer so se premožnejši Američani zbirali v iskanju boljšega zdravja. Namesto razkošja pa jih je pričakal strog in discipliniran režim: zgodnje vstajanje, gibanje, bivanje na svežem zraku ter zelo preprosta prehrana.

Na jedilniku so prevladovali zelenjava, polnovredna žita, oreščki in lahki obroki brez odvečnih začimb ter predelanih živil. Kellogg je verjel, da takšen način prehranjevanja telesu omogoča obnovo in ponovno vzpostavitev ravnovesja.

Z drugimi besedami, živel je to, kar danes imenujemo razstrupljanje, še preden je ta pojem sploh obstajal. Prav iz takšnega pristopa so skoraj po naključju nastali tudi prvi koruzni kosmiči. Kar se je začelo kot preprost, lahko prebavljiv obrok za njegove paciente, je sčasoma preraslo v globalno prepoznaven izdelek.

Ko želimo razbremeniti telo in ponovno vzpostaviti ravnovesje, se je namesto strogih režimov bolje usmeriti v majhne, vzdržne navade ter dodatno podporo organizmu. Izdelki, kot je Nutrigold Fat Burner Nature+, lahko predstavljajo sodobno nadgradnjo takšnega pristopa, saj podpirajo presnovo in se zlahka vključijo v vsakodnevno rutino brez drastičnih sprememb.

Dodaj v košarico

 

Sulejmanovo razkošje, utemeljeno na preprostosti

Težko bi kdo podvomil, da je bil Sulejman Veličastni poosebljenje razkošja. Prostrane dvorane, bogato okrasje in slovesne ceremonije pričajo o tem, da je osmanski vladar znal uživati življenje. A za to veličastno podobo se je skrivala prehranska filozofija, ki je z današnjega vidika presenetljivo preprosta.

Temelj osmanske kuhinje niso bile eksotične ali težko dostopne jedi, temveč tisto, kar je bilo dostopno, hranljivo in trajno. Stročnice, žita in sezonska zelenjava so predstavljali osnovo vsakdanje prehrane, medtem ko so bili bogatejši in raznovrstnejši obroki namenjeni posebnim priložnostim in praznovanjem.

V tem kontekstu posebej izstopa jed, ki je skozi stoletja ostala skoraj nespremenjena – mercimek çorbası oziroma juha iz leče. Topla, nasitna in preprosta je bila prisotna tako na dvoru kot v vsakdanjem življenju, kar veliko pove o njenem pomenu.

Leča je imela v tej kulturi dvojno vlogo. Po eni strani je predstavljala vir stabilne energije in dolgotrajne sitosti, po drugi pa simbol skromnosti in ravnovesja, tudi v okolju, ki je sicer izžarevalo razkošje.

Zelena barva, značilna za tovrstna živila, tako postaja simbol obnove, ravnovesja in moči, ki izhaja iz narave, ne v nasprotju z njo. Prav zato zelena leča ni le sestavina, temveč klasika, ki nikoli ne gre iz mode.

Dodaj v košarico

 

Tega morda niste vedeli o dnevu Zemlje...

Ocenjuje se, da na Zemlji trenutno živi približno 8,3 milijarde ljudi. Čeprav se število prebivalcev iz dneva v dan povečuje, se tempo rasti postopoma umirja. Trenutna stopnja rasti znaša približno 0,85 odstotka na leto, kar pomeni, da vsako leto naš planet naseli dodatnih 70 milijonov ljudi.

Napovedi kažejo, da bo svetovno prebivalstvo še naprej raslo, vendar počasneje, in naj bi okoli leta 2037 doseglo približno 9 milijard. Prav zato vse pogosteje govorimo o ravnovesju – o tem, kako živimo, koliko porabljamo in kako skrbimo za skupne vire. Dan Zemlje je eden tistih dni, ko so te teme še posebej v ospredju. Poglejmo še nekaj zanimivosti, povezanih s tem pomembnim dnem.

1. Ideja za Dan Zemlje se je rodila v senatni pisarni

Dan Zemlje je zasnoval Gaylord Nelson, ameriški senator iz Wisconsina, ki so ga spodbudile številne okoljske katastrofe, ki so pretresle javnost. Zavedal se
je, da so potrebni konkretni koraki, ne le politične razprave, zato je povezal mlade aktiviste, med njimi tudi Denisa Hayesa. Skupaj so sprožili pobudo, ki je
kmalu prerasla v globalno gibanje.

2. Odziv na zaskrbljujoče okoljske dogodke

Šestdeseta leta prejšnjega stoletja so zaznamovale pretresljive podobe onesnaženja in uničevanja narave. Knjiga Silent Spring avtorice Rachel
Carson je razkrila nevarnosti pesticidov, požar na reki Cuyahoga pa je postal simbol industrijske malomarnosti. Takšni dogodki so prebudili kolektivno
zavest in odprli prostor za spremembe.

3. Milijoni ljudi ob prvem obeleževanju

Ob prvem obeleževanju dneva Zemlje leta 1970 je več kot 20 milijonov Američanov stopilo na ulice in izrazilo podporo varovanju okolja. V New Yorku
so celo zaprli Peto avenijo, po vsej državi pa so potekale čistilne akcije in protesti. To so bili ključni trenutki, ki so ekologijo postavili v ospredje kot
pomembno družbeno temo.

4. Premišljena izbira datuma

Organizatorji so želeli pritegniti čim več študentov, zato so skrbno izbrali datum, ki se ne bi prekrival s prazniki ali izpitnim obdobjem. Prav 22. april se je izkazal za idealnega, saj je omogočil široko udeležbo mladih in angažiranih ljudi. Leta 1970 je ta dan padel na sredo.

5. Pobuda, ki je prerasla v institucijo

Le nekaj mesecev po prvem dnevu Zemlje je bila ustanovljena Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA). Izjemen odziv javnosti je pokazal, kako pomembna je ta tema, politične institucije pa so morale odgovoriti s konkretnimi ukrepi.

6. Lokalna ideja je hitro postala globalno gibanje

Že leta 1990 je dan Zemlje povezoval več kot 200 milijonov ljudi v 141 državah. Ekologija je tako dobila globalni glas, zavedanje o podnebnih spremembah pa se je začelo oblikovati tudi na mednarodni ravni.

7. Eden najpomembnejših podnebnih sporazumov

Pariški sporazum, ključni dokument v boju proti podnebnim spremembam, je bil odprt za podpis leta 2016 prav na dan Zemlje. Več kot 190 držav se je zavezalo k zmanjševanju emisij in aktivnemu varovanju planeta.

8. Raznolika podpora

Pobuda je od samega začetka uživala široko družbeno podporo. Med prvimi finančnimi podporniki je bil tudi sindikat delavcev v avtomobilski industriji, katerega takratni vodja je prispeval pomembna sredstva za organizacijo prvega dogodka.

9. Dan Zemlje tudi danes spodbuja velike globalne akcije

Nekatere največje čistilne akcije v zgodovini, ambiciozni projekti sajenja milijonov dreves… Takšne pobude kažejo, da gibanje ne stagnira, temveč se nenehno razvija in prilagaja sodobnim izzivom.

10. Simboli konkretnih sprememb

Vsako leto izginejo milijoni hektarjev gozdov, a hkrati raste tudi zavedanje o pomenu pogozdovanja. Globalni projekti so uspeli zasaditi desetine milijonov dreves, kar nas opominja, da imajo lahko tudi majhna dejanja, ko se množijo, velik vpliv.

Prijavite se na naš brezplačni novičnik in bodite prvi, ki boste izvedeli vse novosti o zdravem življenju s Tovarno Zdrave Hrane! Ob prijavi na novičnik  prejmete tudi 10 % popusta na prvo naročilo.

Morda vas bo zanimalo tudi...

• S temi odličnimi triki in zdravimi receti zmanjšajte količino zavržene hrane
• Čebele lahko preživijo brez nas, vendar ali mi lahko preživimo brez njih?
• Katero sadje in zelenjavo naj uživamo pomladi?