Kaj je CBD (kanabidiol) in kakšne so njegove prednosti ter slabosti uživanja?

O malokaterem izdelku na področju prehrane in prehranskih dopolnil se je v zadnjih nekaj letih dvignilo toliko prahu kot okoli CBD olja in drugih pripravkov, ki vsebujejo CBD.

Mnogi ljudje bodo (anekdotično) z veliko gotovostjo povedali, da po uporabi izdelkov, ki vsebujejo CBD, res bolje spijo, se bolje regenerirajo in opažajo izboljšanje različnih zdravstvenih kazalnikov. Toda ali je ta učinkovitost uživanja kanabidiola dokazana tudi z znanstvenega vidika? Poglejmo, kaj kažejo najnovejše znanstvene raziskave.

Vsebina:

• Kaj je CBD?
• Katere so glavne prednosti uživanja CBD-ja?
• Kako CBD deluje?
• Priporočila glede odmerjanja
• Slabosti uporabe CBD-ja
• Znanstvene raziskave
• Duševno zdravje in CBD
• Ali lahko na bolečino vplivamo s prehrano?
• Zaključki

Kaj je CBD in za kaj se uporablja?

CBD (kanabidiol) je drugi najpogostejši kanabinoid v rastlini konoplje (lat. Cannabis), takoj za neprimerljivo bolj znanim THC-jem (tetrahidrokanabinolom). Kanabidiol je fitokanabinoid, odkrit leta 1940, in eden od kar 113 identificiranih kanabinoidov v rastlini konoplje. V ekstraktu te rastline lahko predstavlja do 40 % njegove vsebnosti.

Za razliko od THC-ja CBD ne povzroča občutka omamljenosti oziroma "zadetosti" in se običajno uporablja v zdravstvene namene. V literaturi so štiri najpogosteje obravnavana zdravstvena in medicinska področja, pri katerih bi se CBD lahko uporabljal: bolečina, anksioznost, depresija in motnje spanja.

Čeprav številni oglasi in promocijski materiali za CBD obljubljajo njegovo učinkovitost kot "zdravila" za epilepsijo, anksioznost, depresijo, bolečino, vnetja in raka, je dejstvo, da je bilo še leta 2023 na ljudeh izvedenih razmeroma malo znanstvenih raziskav.

Kanabidiol (CBD) se torej najpogosteje uporablja pri obravnavi bolečine in za podporo duševnemu zdravju. V znanstvenih bazah je mogoče najti predvsem informacije o povezavi med uporabo CBD-ja ter obravnavo stanj in bolezni, kot sta epilepsija in anksioznost.

V tokratnem članku se bomo posvetili tudi pojavu bolečine in temi duševnega zdravja, ki sta glede na znanstveno literaturo med področji, povezanimi z uživanjem CBD-ja, deležni največ pozornosti. Seveda se ne bomo spuščali v medicinski vidik omenjenih stanj, temveč bomo obravnavali izključno, kaj lahko in česa ne moremo pričakovati od hrane in prehranskih dopolnil v kontekstu uspešnega obvladovanja teh stanj ter koristi uživanja določenega pripravka.

Katere so glavne prednosti uživanja CBD-ja?

Analiza razpoložljivih raziskav kaže, da so do leta 2019 klinične raziskave CBD-ja praviloma vključevale študije, povezane z njegovimi učinki na anksioznost, kognitivne sposobnosti, motnje gibanja in bolečino. Vendar takrat še ni bilo dovolj kakovostnih dokazov, da bi bil kanabidiol klinično učinkovit pri obravnavi omenjenih stanj. Kljub temu se CBD kot rastlinsko prehransko dopolnilo še danes intenzivno promovira na podlagi trditev o določenih terapevtskih učinkih, ki pri ljudeh še niso znanstveno potrjeni.

Ko govorimo o epilepsiji, so se raziskave učinkov CBD-ja pri ljudeh osredotočale predvsem na dve redki obliki te bolezni: Dravetov sindrom in Lennox-Gastautov sindrom.

Glede na znanstveno literaturo CBD za zdaj najbolj obetavne rezultate kaže pri obravnavi epilepsije, odporne proti zdravljenju, znane tudi kot refraktorna ali farmakorezistentna epilepsija. O tej obliki bolezni govorimo, ko dva ustrezno izbrana in uporabljena protiepileptična zdravila, ki ju bolnik prenaša, ne privedeta do trajne odsotnosti epileptičnih napadov.

Za razliko od konoplje oz. THC-ja, CBD po zaužitju ne vpliva na koordinacijo, presojo ali spomin. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v preglednem poročilu, objavljenem leta 2018, zaključila, da ni dokazov o rekreativni uporabi CBD-ja oziroma težavah, povezanih z njegovo uporabo, ki bi predstavljale tveganje za javno zdravje.

Kako CBD deluje?

Ker endokanabinoidni sistem vpliva na številne vidike osnovnih telesnih funkcij (na primer apetit, delovanje imunskega sistema, reprodukcijo in uravnavanje bolečine), obstaja veliko možnosti za vpliv CBD-ja (in drugih kanabinoidov) na zdravje.

Delovanje CBD-ja so do zdaj poskušali razložiti na dobesedno "nešteto" načinov, številni mehanizmi pa so še vedno predmet raziskav. Natančen mehanizem njegovega delovanja in bioloških učinkov še ni v celoti pojasnjen. Za razliko od THC-ja, za katerega je dobro znano, da deluje kot agonist kanabinoidnega receptorja tipa 1 (CB1).

CBD lahko prepreči prekomerno aktivacijo receptorjev CB1 in CB2 ter tako zmanjša učinke stresa, posredovanega prek teh receptorjev. Med njegove potencialne vloge sodijo tudi antioksidativni učinki. Pokazalo se je namreč, da CBD in THC delujeta kot nevroprotektivna antioksidanta, vendar so bili ti učinki za zdaj dokazani predvsem v raziskavah na laboratorijskih glodavcih.

Dodaj v košarico

 

Medtem ko THC deluje predvsem na receptorja CB1 in CB2, CBD deluje tudi na druge receptorje, vključno s kanalom TRPV1. Vsekakor je treba poudariti, da glede na razpoložljive znanstvene podatke kaže, da CBD učinkoviteje deluje v kombinaciji oziroma sinergiji s THC-jem kot samostojno.

Podatki in priporočila glede odmerjanja izdelkov s CBD-jem

Edini izdelek s CBD-jem, ki je v ZDA "uradno" odobren, je zdravilo za epilepsijo Epidiolex®. Odobreno je le za dve prej omenjeni redki obliki epilepsije. Gre za peroralno raztopino, ki vsebuje 100 mg CBD-ja na mililiter in se priporoča zaužiti skupaj z obrokom. Začetni odmerek je 2,5 mg na kilogram telesne mase dvakrat na dan (skupaj 5 mg/kg/dan). Največji odmerek je 10 mg/kg dvakrat na dan (skupaj 20 mg/kg/dan). Pri osebah z diagnosticirano okvaro jeter se odmerek zmanjša.

Nefarmacevtski izdelki s CBD-jem so široko dostopni, vendar pogosto vsebujejo precej več ali manj CBD-ja, kot je navedeno na etiketi, analize pa včasih razkrijejo tudi manjše količine THC-ja.

Izdelki s CBD-jem lahko vsebujejo tudi nekatere enake onesnaževalce, ki jih pogosto najdemo v konoplji: kovine, plesni, bakterije, pesticide, aflatoksine, sintetične kanabinoide in ostanke organskih topil, uporabljenih v proizvodnem procesu (heksan, benzen, ksilen, toluen, aceton, etanol in izopropilni alkohol).

Če upoštevamo vse navedeno, je objektivna slika glede CBD-ja in njegove uporabe danes približno takšna:

• odmerki, analizirani v znanstvenih raziskavah, se med seboj zelo razlikujejo in niso enotni
• deklaracije oziroma oznake na izdelkih s CBD-jem pogosto precenjujejo ali podcenjujejo dejansko vsebnost CBD-ja
• obroki z visoko vsebnostjo maščob in kalorij lahko močno povečajo absorpcijo CBD-ja

Iz vsega navedenega izhaja, da je ustrezno odmerjanje posameznega izdelka s CBD-jem zelo težko priporočiti.

Ali obstajajo in katere so glavne slabosti uporabe CBD-ja?

Neželeni učinki CBD-ja običajno niso izraziti, vendar literatura med njimi navaja možnost letargije, utrujenosti, zaspanosti, povišane telesne temperature, driske, bruhanja, zmanjšanega apetita in povišane ravni alanin-aminotransferaze (ALT), ki je pokazatelj morebitne poškodbe jeter.

Še pomembnejše so pomanjkanje znanstvenih in medicinskih dokazov pri ljudeh, nezanesljivost večine izdelkov s CBD-jem na trgu glede točnosti deklaracije, koncentracije in čistosti ter v nekaterih državah tudi pravni status izdelkov s CBD-jem.

V ZDA izdelki s CBD-jem, ki vsebujejo manj kot 0,3 % THC-ja, tehnično niso nezakoniti, vendar obstajajo v tako imenovani "sivi coni". Ta položaj pomaga pojasniti tudi nekatere druge pomanjkljivosti pri raziskovanju učinkov CBD-ja, kot sta pomanjkanje dolgotrajnih raziskav na ljudeh in pomanjkanje zanesljivih izdelkov na trgu s standardizirano vsebnostjo CBD-ja.

Zakaj so znanstveni dokazi iz raziskav o CBD-ju manj kakovostni?

V preglednem delu na to temo iz leta 2019, ki je bilo takrat eno najkakovostnejših razpoložljivih, so avtorji ugotovili, da je bilo rezultatov raziskav na ljudeh izjemno malo. Podobna situacija je bila tudi leta 2023.

Večina analiziranih raziskav v omenjenem preglednem delu je bila izvedena na živalih, rezultate raziskav na živalih pa je pogosto težko neposredno prenesti na ljudi. Poleg očitnih in logičnih težav pri razlagi mehanizmov zaradi razlik v kompleksnosti organizmov se zdi, da je CBD pri glodavcih tudi bistveno bolj biološko razpoložljiv kot pri ljudeh.

Zelo podoben pojav je postal viden tudi na področju raziskav dolgoživosti, kjer se pogosto pretirano namiguje, da je mogoče določene znanstvene ugotovitve, pridobljene na laboratorijskih glodavcih, neposredno prenesti na človeka. V resnici je položaj precej bolj zapleten. O tem smo pisali tudi v nedavnem članku, ki si ga lahko preberete tukaj.

Vrnimo se k temi članka - CBD-ju. Razpoložljive raziskave na ljudeh praviloma niso bile dolgotrajne, zato še vedno ne vemo veliko o dolgoročnih učinkih uživanja CBD-ja. Tako kot sama konoplja se tudi CBD pogosto omenja kot potencialno sredstvo za zdravljenje raka, vendar nekatere znanstvene raziskave nakazujejo, da bi lahko aktivacija določenih receptorjev, ki jo povzroča uživanje CBD-ja, teoretično poslabšala nekatere vrste raka, na primer raka debelega črevesa.

Pri temi in obravnavi raka je zato potrebna izjemna previdnost, vedno pa se je treba posvetovati z zdravstvenim osebjem in zdravljenje izvajati pod njegovim nadzorom. Glede na trenutno razpoložljive dokaze je zato bolj smiselno preučevati vpliv CBD-ja na bolečino in določene vidike duševnega zdravja. Prav tej problematiki je namenjen drugi del kolumne.

Kaj je duševno zdravje in ali lahko nanj vplivamo z življenjskim slogom in hranili?

Duševno zdravje lahko opredelimo kot stanje čustvenega in psihološkega blagostanja, ki nam omogoča uživanje v življenju, učinkovito obvladovanje stresa in uspešno vzpostavljanje ter ohranjanje smiselnih medosebnih odnosov. Prav zaradi teh značilnosti je pomemben sestavni del kakovosti življenja in splošnega blagostanja vsakega posameznika.

Motnje duševnega zdravja, kot so depresija, anksioznost, shizofrenija in ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo), negativno vplivajo na duševno zdravje, včasih pa jih je težko obvladovati celo z zdravili. Poleg tega lahko motnje duševnega zdravja povečajo tveganje za razvoj drugih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2 in koronarno boleznijo.

Čeprav se številni zdravstveni delavci s tem morda ne bodo strinjali, raziskave vse bolj poudarjajo vlogo sistemskega vnetja pri številnih zdravstvenih stanjih, vključno z duševnim zdravjem. Več različnih dokazov kaže na povečano vnetje možganov (nevrovnetje), prisotno pri motnjah duševnega zdravja. Življenjski slog, ki vključuje redno in ciljno usmerjeno telesno dejavnost, daje prednost kakovostnemu spancu ter temelji na kakovostni prehrani, je eden pomembnejših dejavnikov pri zmanjševanju ravni kroničnega vnetja nizke stopnje v človeškem telesu.

Eden od opaženih primerov je avtoimunski odziv, pri katerem lahko imunski sistem zaradi neustreznega usmerjanja proti beljakovinam v možganih poveča nevrovnetje in tako negativno vpliva na delovanje možganov. Vendar nevrovnetje ni vedno posledica avtoimunosti. Pokazalo se je namreč, da lahko povišane sistemske ravni nekaterih provnetnih citokinov, kot sta IL-1β in TNF-α, povzročijo spremembe v duševnem zdravju, konkretneje v obliki umikanja posameznika v osamo. Obstaja domneva, da gre za mehanizem, ki se je razvil kot način spodbujanja družbene izolacije in s tem zmanjševanja prenosa nalezljivih bolezni v preteklosti. Eno od raziskav s tega področja si lahko preberete na povezavi.

Čeprav mehanizmi, s katerimi vnetje povzroča motnje duševnega zdravja, še niso popolnoma jasni, so eksperimenti z lipopolisaharidi (LPS – vnetno aktivna sestavina celične stene nekaterih bakterijskih sevov) pokazali, da lahko povečane ravni vnetja neposredno vplivajo tudi na možgane pri ljudeh. V eni od raziskav, v kateri so zdravim udeležencem vbrizgali nizke odmerke LPS, je bilo signaliziranje sistema nagrajevanja v možganih zavrto, kar je povzročilo anhedonijo (nezmožnost občutenja zadovoljstva), ki je pogost simptom pri ljudeh z depresijo.

Poleg omenjenih vnetnih procesov se zdi, da obstaja tudi povezava med prehrano in duševnim zdravjem. Vendar je vpliv prehrane na duševno zdravje zelo zapleten, njegove mehanizme pa moramo še v celoti razumeti.

Podobno kot pri drugih vidikih zdravja lahko prehrana, bogata z nepredelanimi in minimalno predelanimi živili, kot so sadje, zelenjava, oreščki, stročnice, ribe in puste beljakovine, pomembno prispeva k dobremu duševnemu zdravju. Če bi morali takšnemu načinu prehranjevanja dati ime, bi bil ta prehranski vzorec najbližje mediteranski prehrani.

Dodaj v košarico

 

Prehranska dopolnila, ki so zanimiva z vidika duševnega zdravja in glede na znanstvene raziskave med hranili in izdelki, ki so lahko zanimivi za podporo duševnemu zdravju, med drugim najdemo:

• ashwagandha
• kurkumin
• ribje in algino olje (DHA in EPA – maščobni kislini omega-3)
• kavna zrna
• žafran

Pred začetkom uživanja katerega koli prehranskega dopolnila z namenom izboljšanja duševnega zdravja je zelo pomembno posvetovanje z zdravstvenim delavcem. Sočasno uživanje zdravil za motnje duševnega zdravja in določenih prehranskih dopolnil lahko povzroči neželene učinke.

Kaj je bolečina in ali lahko nanjo vplivamo s prehrano in prehranskimi dopolnili?

Bolečina je signal živčnega sistema, da je "nekaj narobe", in je lahko simptom številnih stanj. Praviloma gre za zelo neprijeten občutek, kot sta zbadanje ali pekoč občutek. Bolečina je lahko ostra ali topa ter začasna, občasna ali stalna. Širša opredelitev bolečine jo opisuje kot neprijeten občutek, povezan s poškodbami, artritisom in različnimi oblikami poškodb živcev, ki vplivajo na dobro počutje in vsakdanje življenje.

Strokovno revidirana definicija bolečine Mednarodnega združenja za preučevanje bolečine (IASP) se glasi: "neprijetna senzorična in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva ali podobna izkušnji, povezani z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva."

Trdnih znanstvenih dokazov, ki bi neposredno povezovali prehrano z jakostjo in intenzivnostjo bolečine, ni, vendar obstajajo nekatere hipoteze. Predlagano je na primer, da lahko prehod s standardne zahodnjaške prehrane (z visoko vsebnostjo predelane in ultra predelane hrane, dodanih sladkorjev in nasičenih maščob) na prehrano, bogato z nepredelanimi živili (na primer sadjem in zelenjavo), pomaga pri lajšanju kronične bolečine.

Prav tako lahko uživanje živil, ki vsebujejo prebiotike (hrano za bakterijske kulture) in žive bakterijske kulture (probiotike), vpliva na črevesno floro in ublaži disbiozo (porušen črevesni mikrobiom), kar lahko dokazano zmanjša prebavne bolečine. O mikrobiomu ter pomenu uživanja prehranskih vlaknin in fermentirane hrane smo pisali v enem od preteklih člankov.

Prehranska dopolnila, ki se priporočajo v tem kontekstu, se običajno razlikujejo glede na vrsto stanja, ki povzroča bolečino. Nekatera dopolnila lahko potencialno vplivajo na bolečino na splošno, druga pa lahko pomagajo pri lajšanju bolečine, povezane z določenim zdravstvenim stanjem.

Pri bolečinah zaradi diagnosticiranega osteoartritisa so med prehranskimi dopolnili, ki bi lahko bila zanimiva in bi lahko prinesla določene koristi, med drugim:

• glukozamin
• hondroitin
• kurkumin
• maščobne kisline omega-3

Za lajšanje simptomov, povezanih z rakom, in drugih vrst bolečine so med potencialno zanimivimi prehranskimi dopolnili tudi:

• kanabidiol (CBD)
• konoplja
• vrbova skorja

Ob žalostno prisotni pandemiji debelosti in z njo povezanih kroničnih nenalezljivih bolezni (o čemer smo pisali v prejšnjem članku) je danes aktualna tudi pandemija kronične bolečine.

V literaturi lahko najdemo podatke, da je razširjenost kronične bolečine med odraslimi približno 17–20 % v Avstraliji in okoli 19 % v Evropi. Vendar je zaradi raznolikosti bolečinskih stanj razširjenost kronične bolečine precej težko natančno oceniti. Ena od preglednih raziskav, ki je analizirala rezultate 165 raziskav z udeleženci iz 54 različnih držav, nakazuje, da bolečine v križu prizadenejo približno 11,9 % odraslih po svetu. Te raziskave prav tako kažejo, da starejši odrasli praviloma občutijo več bolečine kot mlajši odrasli.

Ko govorimo o bolečini, se je že dolgo domnevalo, da kanabinoidi v konoplji (predvsem THC in CBD) lajšajo bolečino, sčasoma pa se je nabralo tudi precej dokazov, ki načeloma podpirajo to trditev. Kljub temu, da je potencial CBD-ja za učinkovito lajšanje nekaterih vrst kronične bolečine velik, je baza znanstvenih dokazov pri ljudeh presenetljivo majhna. Na voljo so bile le tri raziskave, od katerih je bila samo ena uvrščena med raziskave z visoko znanstveno hierarhijo in kakovostjo dokazov.

Ta raziskava je obravnavala bolečino in krče pri bolnikih z multiplo sklerozo, poškodbami hrbtenjače in drugimi stanji, pri katerih so bili prisotni simptomi bolečine. Čeprav nekateri bolniki raziskave niso zaključili, se je obvladovanje bolečine izboljšalo v skupini, ki je prejemala CBD, medtem ko pri krčih in drugih simptomih izboljšanja niso zaznali.

Zaključki

• Kanabidiol (CBD) je pogosto opevan izdelek, ki se uporablja z namenom zmanjševanja simptomov različnih zdravstvenih motenj, vendar žal predvsem med nestrokovno javnostjo.
• Na trgu so na voljo številni izdelki s CBD-jem, od zdravila Epidiolex, ki ga je odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA), do izdelkov iz medicinskih dispanzerjev konoplje ter različnih izdelkov, ki se prodajajo v trgovinah in na spletu.
• Pravni status izdelkov, ki jih FDA (ali druga regulatorna agencija) ni odobrila, se razlikuje glede na vir CBD-ja v izdelku in zakonodajo posamezne države. Na trgu pa je opaziti, da se doslednost deklaracij in kakovost izdelkov, ki jih FDA ali druga regulatorna agencija ni odobrila, precej razlikujeta.
• Brez neodvisnega laboratorijskega preverjanja ni mogoče vedeti, ali je navedeni odmerek CBD-ja na deklaraciji izdelkov, ki jih FDA ni odobrila, pravilen, ali je vsebnost delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) < 0,3 % in ali je izdelek brez onesnaževal.
• Na spletu se CBD oglašuje kot uspešno sredstvo za zdravljenje številnih bolezni, za katere v resnici še ni bil ustrezno znanstveno raziskan. Pri tistih stanjih in boleznih, za katere so na voljo znanstveni podatki pri ljudeh, so dokazi na splošno šibki ali zelo šibki.
• Jasna izjema je obvladovanje refraktorne epilepsije, pri kateri obstajajo močni dokazi o koristih uporabe CBD-ja, o čemer smo podrobneje pisali v tej kolumni.
• Akutno odmerjanje CBD-ja pred dogodki, ki povzročajo tesnobo, kot je javno nastopanje, ter potencial kronične uporabe CBD-ja pri shizofreniji sta obetavna pristopa, vendar še nista znanstveno potrjena.
• Uživanje CBD-ja ni povsem brez tveganj. Povezano je lahko z neželenimi učinki, predvsem zaspanostjo in prebavnimi težavami, ter z interakcijami z nekaterimi zdravili.
• Ko govorimo o področjih uporabe, ki kažejo največ potenciala in so bila analizirana v tem besedilu, so potrebne nadaljnje raziskave, da bi lahko zanesljivo ocenili vpliv CBD-ja na bolečino in duševno zdravje.

Znanost je živ organizem in trenutno veljavna stališča ter rezultati raziskav niso za vedno vklesani v kamen. Zato je pomembno ohraniti odprt um in pustiti prostor za morebitne spremembe znanstvenih stališč glede uživanja CBD-ja, vendar vedno na podlagi novih znanstvenih raziskav. Za zdaj kaže, da večina koristi, ki se omenjajo in oglašujejo v povezavi z uporabo izdelkov, ki vsebujejo CBD, nima trdne znanstvene podlage.

Prijavite se na naš brezplačni novičnik in bodite prvi, ki boste izvedeli vse novosti o zdravem življenju s Tovarno Zdrave Hrane. Ob prijavi na novičnik prejmete tudi 10 % popusta na prvo naročilo!

Morda vas bo zanimalo tudi...

• Lovorjev čaj za kašelj in boleče sklepe - recept, uporaba in stranski učinki
• Šentjanževo olje - naravno zdravilo za obraz in uporne glivice!
• Beljakovine v prahu in beljakovinski napitki: Natančen vodnik za začetnike
• Spirulina - vprašanja in odgovori o zdravilni algi morskih globin