Adaptogeni, nootropiki in modulatorji imunskega sistema - tradicionalna medicina v sodobni znanosti o prehranskih dopolnilih

Ko smo v enem od preteklih člankov podrobno obravnavali temo tako imenovanega "osnovnega" prehranskega dopolnjevanja, ki pomaga zapolniti temeljne prehranske primanjkljaje posameznika in sodobne prehrane na splošno, bomo v današnjem članku predstavili drugačna, specifična prehranska dopolnila, ki lahko podpirajo posamezne vidike delovanja človeškega organizma.

Vsebina:

• Kaj so adaptogeni?
• Adaptogene rastline
• Nootropiki - kaj so in ali lahko vplivajo na delovanje možganov?
• Rastlinski nootropiki
• Modulatorji imunskega sistema
• Rastline kot modulatorji imunskega sistema
• Zaključki

Obstajajo tri skupine znanstveno dokazanih prehranskih dopolnil, ki:

• učinkovito pomagajo telesu pri "boju" proti stresu ter pri prenašanju simptomov in posledic stresa - adaptogeni
• učinkovito izboljšujejo duševne in kognitivne funkcije - nootropiki
• dokazano podpirajo optimalno delovanje in zdravje imunskega sistema - modulatorji imunskega sistema

Poglejmo, kaj nam znanost in znanstvene raziskave povedo o teh zelo zanimivih spojinah, ki so večinoma rastlinskega izvora. Že na začetku je treba poudariti, da meje med temi skupinami prehranskih dopolnil niso strogo določene. Nekatere spojine so namreč hkrati adaptogeni in nootropiki, pri nekaterih pa so opazni učinki celo na vseh treh omenjenih področjih.

Adaptogeni - kaj so in kako nam lahko pomagajo?

Opredelitev adaptogena se glasi: "netoksična snov, pogosto rastlinski izvleček ali učinkovina, katere delovanje se kaže v povečanju sposobnosti telesa, da se upre škodljivim učinkom stresa ter spodbuja ali obnovi normalno fiziološko delovanje organizma po izpostavljenosti povečanim količinam stresa."

Adaptogeni so bili sprva opredeljeni kot snovi, ki povečujejo "stanje nespecifične odpornosti" na stres - fiziološko stanje, povezano z različnimi motnjami nevroendokrinega in imunskega sistema.

Študije na živalih in izoliranih živčnih celicah so pokazale, da adaptogeni izkazujejo nevroprotektivno, anksiolitično, nootropno in stimulativno delovanje na osrednji živčni sistem (CNS).

Poleg navedenega številne klinične raziskave kažejo, da adaptogeni učinkovito delujejo tudi proti občutku utrujenosti, saj povečujejo duševno delovno sposobnost ob prisotnem stresu in utrujenosti. Še posebej lahko pripomorejo k boljši odpornosti proti duševni izčrpanosti ter posledično izboljšani pozornosti.

Adaptogeni - močna pomoč iz narave proti stresu

Zamisel, da lahko tableta oziroma prehransko dopolnilo izboljša duševne in telesne zmogljivosti pri zdravih ljudeh, se je pojavila med drugo svetovno vojno, ko so pilotom in članom podmorniških posadk dajali različne stimulanse. Prve raziskave o stimulativnih učinkih Schisandra chinensis so bile na primer objavljene v vojaških revijah nekdanje Sovjetske zveze prav v času druge svetovne vojne.

Med doslej znanstveno najobsežneje proučevanimi adaptogeni so:

• Rhodiola rosea
• Schisandra chinensis
• Eleutherococcus senticosus (sibirski ginseng)

Novejše farmakološke raziskave adaptogenov pojasnjujejo njihove učinke na molekularni in celični ravni. Pokazalo se je, da je blagodejni učinek adaptogenov pri zaščiti pred stresom povezan z uravnavanjem homeostaze (ravnovesja) prek več mehanizmov delovanja, povezanih z delovanjem osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza (HPA), ter z uravnavanjem ključnih mediatorjev odziva na stresne okoliščine, kot so nekateri encimi, hormon kortizol in presnova dušikovega oksida (NO).

Na kratko lahko adaptogene obravnavamo kot novo farmakološko kategorijo "sredstev" proti utrujenosti in stresu, ki:

• povečujejo pozornost in vzdržljivost v okoliščinah zmanjšane zmogljivosti, ki jo povzročata utrujenost in/ali občutek šibkosti,
• zmanjšujejo poškodbe v organizmu, povzročene zaradi stresa, ter z njim povezane motnje v delovanju nevroendokrinega in imunskega sistema.

Predlagano je bilo, da adaptogeni nimajo le specifičnih terapevtskih učinkov pri nekaterih stresnih in s stresom povezanih motnjah, temveč lahko vplivajo tudi na kakovost življenja bolnikov oziroma uporabnikov, kadar se uporabljajo kot podporno sredstvo ob standardnem zdravljenju različnih kroničnih bolezni in patoloških stanj, na primer pri okrevanju po operativnem posegu, srčnem popuščanju in kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB).

Glede na navedene koristi bi se adaptogeni potencialno lahko uporabljali tudi pri tako imenovanih "starostnih" motnjah, kot so nevrodegenerativne in žilne bolezni. Starejšim bi tako morda lahko pomagali dlje ohranjati zdravje na normalni ravni, izboljšati kakovost življenja ter s tem prispevati k zdravemu staranju in dolgoživosti. Več podrobnosti o procesih, povezanih z dolgoživostjo, kot je avtofagija, lahko najdete v našem prejšnjem članku.

Znanstveno najobsežneje proučevane adaptogene rastline

1. Rhodiola - proti utrujenosti in stresu

Rhodiola (Rhodiola rosea iz družine Crassulaceae), znana tudi kot rožni koren, je večletna rastlina z rumenimi cvetovi, ki uspeva predvsem na suhih gorskih območjih. Razširjena je od Kanade prek sibirske tundre in Evrope do Azije in Kitajske. V teh deželah se tradicionalno uporablja kot sredstvo proti utrujenosti in kot adaptogena rastlina. Glavni spojini, za kateri velja, da sta odgovorni za omenjene učinke, sta rozavin in salidrozid. 

Dodajanje rhodiole se običajno nanaša na izvleček SHR-5 oziroma enakovreden izvleček, ki vsebuje najmanj 3 % rozavinov in 1 % salidrozida. Znanstvene raziskave poročajo, da je lahko uporaba rhodiole kot vsakodnevne podpore pri utrujenosti učinkovita že pri odmerkih 50 mg. Raziskave prav tako kažejo, da se za akutno uporabo rhodiole pri občutku utrujenosti in za učinke, povezane s stresom, priporočajo odmerki v razponu od 288 do 680 mg. Priporočljivo je, da se navedenega odmerka 680 mg ne presega, saj so lahko višji odmerki praviloma manj učinkoviti.

Dodaj v košarico

 

2. Schisandra - močan rastlinski adaptogen

Schisandra (Schisandra chinensis iz družine Schisandraceae) je listopadna olesenela vzpenjavka, ki lahko zraste do 8 metrov. Razvije cvetove rumenkasto-bele do rožnate barve ter majhne, 5-8 mm velike temno rdeče plodove. Jagode Schisandre se tradicionalno uporabljajo za izboljšanje telesnih in duševnih zmogljivosti ter kot adaptogen. Na voljo je veliko več desetletij starih podatkov iz raziskav, opravljenih v Rusiji, do katerih žal ni mogoče dostopati, medtem ko je sodobnih "zahodnih" dokazov precej manj. Kaže, da lahko uživanje te rastline pomaga zmanjševati tudi občutke tesnobe in raven stresnega hormona kortizola.

Žal kliničnih raziskav, izvedenih na Zahodu, primanjkuje oziroma so njihovi rezultati neenotni, zato optimalnih odmerkov na njihovi podlagi ni mogoče zanesljivo določiti. Trenutno se lahko kot ena od možnosti upošteva tradicionalna priprava, na primer raztapljanje izvlečka suhega ploda v etanolu ali vodi. Zaradi varnosti strokovnjaki danes priporočajo uživanje sadnega izvlečka, ki ga običajno najdemo tudi v prehranskih dopolnilih, v odmerku 1-3 g na dan, skupaj z obrokom.

3. Sibirski ginseng - za vzdržljivost in imunski sistem

Sibirski ginseng (Eleutherococcus senticosus, včasih imenovan tudi Ciwujia) je adaptogen, ki se tradicionalno uporablja v azijskih državah, kot so Kitajska, Japonska, Koreja in vzhodna Rusija, čeprav sta njegova priljubljenost in razširjenost manjši kot pri azijskem ginsengu (Panax ginseng).

Koristi ginsenga so v tradicionalni kitajski medicini opisane kot "oživljanje qi-ja in krepitev vranice ter toniziranje ledvic za lajšanje duševnega napora". Uporaba v Sibiriji, od koder naj bi rastlina izvirala, in Rusiji pa je običajno povezana s spodbujanjem telesne vzdržljivosti, izboljšanjem nespecifične odpornosti imunskega sistema ter dolgoživostjo.

Panax ginseng se običajno uživa v odmerkih od 200 do 400 mg na dan za "preventivo", čeprav nekatere raziskave o vključevanju Panax ginsenga v večkomponentne pripravke kažejo, da lahko določene koristi zagotavljajo že odmerki okoli 40 mg. Raziskave kažejo, da lahko odmerek 400 mg zagotavlja največje kognitivne koristi. Ti odmerki se nanašajo na "standardizirani izvleček ginsenga", ki vsebuje 2–3 % skupnih ginsenozidov in se praviloma uživa enkrat dnevno.

Dodaj v košarico

 

Nootropiki - kaj so in ali lahko vplivajo na delovanje možganov?

Opredelitev nootropikov se glasi: "snov, ki izboljšuje delovanje in zdravje možganov, kognitivne sposobnosti in spomin ter olajšuje učenje." Obstaja veliko sintetičnih nootropikov, eden bolj znanih v zadnjem času je Modafinil, nekateri pa so tudi na seznamu prepovedanih snovi. V tem besedilu se bomo osredotočili na naravne snovi. Te spojine oz. prehranska dopolnila lahko vplivajo na delovanje možganov in sposobnost razmišljanja. To lahko dosežejo z vplivanjem na:

• nevrotransmisijo (signalizacijo med nevroni),
• bioenergetiko (uporabo energije v možganih) ali
• zaščito nevronov pred poškodbami in motnjami v delovanju.

Nootropiki lahko torej vplivajo na kognitivne funkcije, kot so spomin, budnost in pozornost. Neposredni učinki vključujejo na primer sodelovanje pri nevrotransmisiji in presnovi energije ter neposredno vplivanje na omenjene procese.

Posredni učinki vključujejo dejavnike, kot so spremembe ravni hormonov, ki vplivajo na zdravje in delovanje možganov, zaščita možganov pred poškodbami in motnjami v delovanju ter blaženje motenj, ki lahko vplivajo na duševna stanja oziroma bolezni, kot so depresija, tesnoba in nespečnost.

Danes več milijonov ljudi trpi za Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence. Vzroki za nastanek teh bolezni še vedno niso dobro poznani in v celoti opredeljeni. Opažene so bile spremembe ravni različnih nevrotransmiterjev, raven acetilholina v možganih je zmanjšana, patološke spremembe pa vplivajo na možgansko tkivo.

Za zdravljenje in obravnavo teh bolezni se praviloma uporabljajo zdravila s kognitivnim in nevroprotektivnim delovanjem. Nekatera od teh zdravil imajo, kot se pogosto dogaja, lahko resne neželene učinke. Nootropiki v obliki rastlinskih pripravkov imajo lahko manj neželenih učinkov, hkrati pa so v nekaterih primerih lahko primerljivo učinkoviti kot klasična farmakološka terapija. V določenih primerih je zato lahko koristna njihova uporaba kot dopolnitev standardnemu zdravljenju z zdravili.

V zadnjih letih se zaradi potencialnih nootropnih učinkov v tem kontekstu pogosto omenjajo in uporabljajo tudi nekatere naravne snovi ter standardizirani rastlinski izvlečki, kot so:

• Ginkgo biloba L.
• Centella asiatica L. (gotu kola)
• Bacopa monnieri (brahmi oziroma vodni izop)
• Evolvulus alsinoides L. (jutranja slava)
• Ashwagandha

Seznam s tem še zdaleč ni izčrpan. Potencialne nootropne učinke imajo tudi:

• Izvleček in plod borovnic
• Panax ginseng (Eleutherococcus senticosus)
• Rhodiola rosea
• Kakavov izvleček in Temna čokolada z več kot 70–80 % kakava
• Nigella sativa (črna kumina)
• maščobna kislina DHA omega-3 (iz ribjega ali algnega olja)
• Levja griva (Hericium erinaceus, znana tudi kot Resasti bradovec)

Seznam je še daljši, vendar si bomo podrobneje ogledali nekaj potencialno zelo zanimivih rastlinskih nootropikov.

Rastlinski nootropiki in njihova uporaba

1. Ginko biloba

Ginkgo biloba (iz družine Ginkgoaceae) je zdravilna rastlina iz tradicionalne kitajske medicine, ki jo pogosto imenujejo tudi »maidenhair tree«. Ime rodu naj bi izviralo iz nemškega poimenovanja za to rastlino (Ginkobaum). Drevo ginka pogosto opisujejo tudi kot "živi fosil", saj so drugi predstavniki te družine, za katero velja, da je obstajala že pred približno 190 milijoni let, skozi čas izumrli.

Ginkgo biloba se lahko uporablja za izboljšanje kognitivnih sposobnosti in/ali blaženje njihovega upada, zlasti pri starejši populaciji. Za kognitivno izboljšanje je običajni odmerek 120–240 mg. Na splošno se za blaženje upada kognitivnih sposobnosti pri starejših priporoča uživanje v odmerku 40–120 mg, razdeljenem na tri odmerke na dan, skupaj z obroki.

Dodaj v košarico

 

2. Centella asiatica

Centella asiatica (iz družine Apiaceae, znane tudi kot kobulnice) je rastlina iz ajurvedske medicine, ki jo poznamo tudi pod imenom Gotu Kola, ki izhaja iz tradicionalne kitajske medicine. Druga poimenovanja so indijski popnjak (Indian pennywort), Jal Brahmi in Mandookaparni ter japonsko ime "Tsubokusa".

Ta rastlina se v tradicionalni uporabi uporablja pri krčnih žilah, razjedah, lupusu, ekcemih ter za podporo dolgoživosti in duševnim funkcijam. Ena njenih bolj znanih uporab je tudi lokalna nega kože, predvsem pri negi ran, brazgotin in opeklin. Pogosto se uporablja v kombinaciji z Bacopa monnieri za podporo kognitivnim sposobnostim.

Čeprav trenutno ni dovolj kakovostnih raziskav na ljudeh, ki bi pokazale pomembne učinke na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, so raziskave na podganah pokazale učinke pri odmerkih 200–300 mg/kg rastlinskega izvlečka. To okvirno ustreza odmerku 32–48 mg/kg pri človeku oziroma približno:

• 2.100–3.300 mg za osebo, težko 70 kg
• 2.900–4.400 mg za osebo, težko 90 kg
• 3.600–5.500 mg za osebo, težko 110 kg ali več

Razpoložljive raziskave na ljudeh z odmerkom 500 mg Gotu Kole dvakrat dnevno so pokazale učinke pri zmanjševanju tesnobe. Kaže tudi, da lahko 750 mg 5-odstotnega izvlečka pozitivno vpliva na razpoloženje.

3. Bacopa monnieri

Bacopa monnieri (iz družine Scrophulariaceae) je plazeča rastlina, ki se v ajurvedi uporablja za "nevrološko pomlajevanje" ter lahko prispeva k izboljšanju spomina in zmanjšanju tesnobe. Je ena bolj poznanih rastlin v tej skupini, poleg Ashwagandhe, pogosto pa jo imenujejo tudi Brahmi. V starodavni literaturi se lahko pojavlja tudi izraz Jalabrahmi. Izraz Brahmi se lahko nanaša tudi na kombinacijo Bacopa monnieri in Gotu Kole.

Glavne tradicionalne uporabe Bacopa monnieri vključujejo zmanjševanje tesnobe, podporo pri depresivnem razpoloženju, izboljšanje učenja in različne "nevrofarmakološke motnje". Skozi zgodovino se je uporabljala tudi zaradi protivnetnega in odvajalnega delovanja, pri kašlju ter po zastrupitvah.

Običajni dnevni odmerek izvlečka Bacopa monnieri je 300 mg, pri čemer naj bi skupna vsebnost bakozidov, aktivnih spojin v izvlečku, znašala najmanj 55 %. Bacopa monnieri se lahko uživa tudi v obliki listnega prahu. Za doseganje 10–20 % vsebnosti bakozidov je potreben odmerek 750–1.500 mg listov. Tradicionalno se Bacopa monnieri pogosto uživa skupaj z ghee maslom. Ker so njene aktivne spojine topne v maščobah in za absorpcijo potrebujejo lipidni prenašalec, jo je priporočljivo uživati skupaj z obrokom, ki vsebuje prehranske maščobe.

4. Evolvulus alsinoides

Evolvulus alsinoides (iz družine Convolvulaceae) je rastlina iz ajurvedske medicine, katere tradicionalna uporaba vključuje obravnavo vročine, kašlja in prehlada ter spolno prenosljivih bolezni, astme, bronhitisa in demence.

Tradicionalno se ji pripisujeta tudi nootropno in psihotropno delovanje, navaja pa se tudi možnost, da lokalna uporaba spodbuja rast las. Danes se običajno uporablja za podporo vitalnosti in spominu, podobno kot Ashwagandha in Bacopa monnieri. Evolvulus alsinoides je ena od štirih rastlin, ki se tradicionalno imenujejo Shankhapushpi in se v ajurvedi uporabljajo zaradi nootropnih in psihotropnih učinkov.

Za zanesljivo priporočilo optimalnega odmerka trenutno ni dovolj kakovostnih raziskav na ljudeh. Ocenjeni učinkoviti odmerek v raziskavah na laboratorijskih glodavcih (200 mg/kg) ustreza približno 32 mg/kg etanolnega izvlečka pri ljudeh. Na tej podlagi se navajajo naslednji odmerki:

• 2.200 mg za osebo, težko 70 kg
• 2.900 mg za osebo, težko 90 kg
• 3.600 mg za osebo, težko 110 kg

5. Withania somnifera

Withania somnifera (iz družine Solanaceae) je zelo cenjena zdravilna rastlina v ajurvedi, najbolj poznana pod imenom Ashwagandha. Poznana je tudi pod drugimi imeni, med drugim kot "Kraljica ajurvede". V sodobnem kontekstu jo uvrščamo tudi med adaptogene. Tradicionalno se ji pripisujejo učinki na povečanje telesne moči in delovanje kot afrodiziak.

Poleg omenjenih uporab se tradicionalno uporablja kot analgetik, spazmolitik in imunostimulans ter pri obravnavi vnetij, stresa, utrujenosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih težav. Koristi ašvagande kot adaptogena se posebej omenjajo pri ljudeh z nespečnostjo, povezano s stresom, oslabelostjo in duševno izčrpanostjo.

Priporočeni dnevni odmerek je 300–500 mg izvlečka korenine, zaužitega skupaj z obrokom. Za ugotavljanje, ali lahko višji odmerki prinesejo dodatne koristi, je potrebnih več znanstvenih raziskav. Pokazalo se je, da lahko tudi nižji odmerki (50–100 mg) v nekaterih primerih prinesejo določene učinke, na primer pri zmanjševanju stresno povzročene imunosupresije in povečanju učinka drugih anksiolitičnih sredstev.

Dodaj v košarico

 

Modulatorji imunskega sistema

Imunost se nanaša na prirojeno sposobnost telesa, da se bori proti boleznim. Imunski sistem to dosega z bojem proti različnim patogenom. Pri tem ločimo dve glavni ravni imunosti.

Prva raven se imenuje prirojeni imunski sistem. Zagotavlja hitro prvo obrambno linijo in deluje proti širokemu spektru patogenov. Prirojeni imunski sistem deloma sestavljajo fizične pregrade, kot je koža, nespecifična kemična obramba, na primer različni encimi, ki se nahajajo v izločkih, kot sta solze in slina ter razgrajujejo bakterijske celične stene, ter normalna, zdrava in izjemno pomembna mikroflora - nepatogene bakterije, ki sestavljajo naš mikrobiom in se za prostor ter hranila nenehno tekmujejo s patogenimi bakterijami.

Druga glavna raven delovanja našega imunskega sistema se imenuje pridobljeni oz. adaptivni imunski sistem. Ta raven potrebuje določen čas, preden se odzove na vdor patogena. Ko se aktivira, sproži dolgotrajen in za določen patogen specifičen imunski odziv, v nasprotju s prirojenim imunskim sistemom, katerega odziv je nespecifičen.

Ta raven imunskega sistema je sposobna tudi prepoznati in si zapomniti specifičen patogen, zato lahko ob ponovnem srečanju z njim sproži hitrejši in učinkovitejši odziv. Na tem temelji tudi delovanje cepiv. Adaptivni imunski sistem sestavljata dve glavni vrsti celic: T-celice, poimenovane po timusu (priželjcu), kjer dozorevajo, in B-celice, poimenovane po kostnem mozgu, kjer nastajajo. Obe vrsti celic sta specifični za določen antigen in se aktivirata, ko prepoznata patogen.

Delovanje imunskega sistema podpiramo in uravnavamo predvsem z zdravimi življenjskimi navadami, redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano, rednim in kakovostnim spanjem ter obvladovanjem stresa.

Kot dodatna podpora nam lahko služijo tudi nekatere rastlinske vrste, za katere raziskave kažejo vpliv na delovanje imunskega sistema. Med rastlinske imunomodulatorje uvrščamo:

• Astragalus membranaceus
• Nigella sativa (črna kumina)
• Ganoderma lucidum (goba reishi)
• Eleutherococcus senticosus (sibirski ginseng)
• Ashwagandha

Ginseng in Ashwagandho smo že obravnavali v poglavjih o adaptogenih in nootropikih. Zdaj si bomo podrobneje ogledali vlogo in delovanje preostalih omenjenih rastlinskih vrst.

Rastline kot modulatorji imunskega sistema

1. Astragalus membranaceus

Astragalus membranaceus (iz družine Fabaceae) je zdravilna rastlina, ki se uporablja v tradicionalni kitajski medicini. Poznana je tudi kot kozlinec in spada v velik rod metuljnic, razširjen po vsem svetu, z izjemo Avstralije, kjer so nekatere vrste sicer prisotne kot vnesene rastline.

V tradicionalni kitajski medicini se Astragalus membranaceus tradicionalno uporablja pri težavah z delovanjem vranice, driski, utrujenosti in pomanjkanju apetita. Ko govorimo o imunskem sistemu, znanstvene raziskave kažejo, da lahko spodbuja delovanje T-celic, pri čemer naj bi bil njegov učinek celo izrazitejši kot pri Ehinaceji, ki je do nedavnega veljala za eno od vodilnih rastlin za podporo imunskemu sistemu.

Astragalus membranaceus je v prehranskih dopolnilih pogosto na voljo v obliki izvlečka korenine. Zaradi možnih razlik v kakovosti in učinkovitosti postopkov ekstrakcije med različnimi proizvajalci je priporočljivo upoštevati navodila in priporočeni odmerek, navedena na deklaraciji izdelka.

Glavna bioaktivna spojina je astragalozid IV. Običajni dnevni odmerek astragalozida IV je 5–10 mg.

2. Ganoderma lucidum (goba Reishi)

Ganoderma lucidum, bolj poznana kot goba Lingzhi ali Reishi, se pogosto uporablja v tradicionalni kitajski medicini. Reishi ima antioksidativne lastnosti, proučujejo pa jo tudi zaradi potencialnega vpliva na inzulinsko rezistenco in različna stanja, povezana s presnovnim sindromom.

Znana je tudi po raziskavah, ki preučujejo njen potencial pri zaviranju razvoja oziroma napredovanja raka. Beta-glukani in druge spojine v njenem sestavu lahko aktivirajo naravne celice ubijalke (NK-celice) ter povečajo njihovo aktivnost in sposobnost imunskega sistema za odziv na tumorske celice. Raziskave preučujejo tudi njen potencialni vpliv na zmanjševanje nastanka metastaz.

Ganoderma lucidum ima različne mehanizme delovanja, ki so povezani predvsem z uravnavanjem imunskega sistema. Glede na raziskave lahko vpliva na imunski odziv tako, da ga pomaga uravnavati ob pretirani aktivnosti oziroma ga podpre ob oslabljenem delovanju. Na splošno Ganoderma lucidum lahko vpliva na aktivnost in količino različnih celic imunskega sistema.

Priporočeni odmerek Ganoderme lucidum je odvisen od oblike, v kateri je prisotna v prehranskem dopolnilu. V raziskavah so proučevali odmerke osnovnega izvlečka od 1,44 do 5,4 g. Pogosto uporabljen odmerek je 5,4 g dnevno, razdeljen na tri odmerke po 1.800 mg. Osnovni izvleček je praviloma dehidriran prah gobe, zato je lahko zaradi odstranitve vode približno desetkrat bolj koncentriran od sveže gobe. To pomeni, da približno 5 g izvlečka po vsebnosti suhe snovi ustreza okoli 50 g sveže gobe.

Dodaj v košarico

 

3. Nigella sativa (črna kumina)

Nigella sativa (iz družine Ranunculaceae) je rastlina, ki jo poznamo predvsem kot črna kumina. Skozi zgodovino je veljala za zelo cenjeno zdravilno rastlino, v nekaterih verskih tradicijah pa jo opisujejo kot "zdravilo za vse bolezni razen smrti" oziroma "blagoslovljeno seme".

Glavna zdravilna komponenta rastline so njena semena, čeprav tudi olje, pridobljeno s stiskanjem semen (olje črne kumine oz. olje črnega semena), vsebuje enake bioaktivne spojine. Tradicionalna uporaba teh semen je večinoma povezana z obravnavo alergij, driske in bolečin v trebuhu, astme in kašlja, glavobolov, ledvičnih kamnov, okužb, povišanega krvnega tlaka ter različnih dermatoloških težav.

Pri prehranskih dopolnilih s črno kumino se običajno uporablja osnovni izvleček semen, torej zmleta semena brez nadaljnje obdelave ali koncentriranja, ali olje iz semen. Pri nobeni od teh oblik ni potrebna zahtevna predelava, saj je količina aktivnih spojin v dopolnilu podobna njihovi koncentraciji v surovini.

Čeprav raziskave kažejo, da ima odmerek 1 g semen lahko nekoliko manj izrazit učinek kot 2-3 g, trenutno ni dovolj dokazov, ki bi pokazali, kateri odmerek je učinkovitejši. Zato se priporoča odmerek v razponu 2-3 g semen dnevno.

Ker semena vsebujejo približno četrtino do tretjino maščobnih kislin (oz. olja semen), je količina olja črne kumine približno 3-4-krat manjša od količine celih semen. Priporočeni razpon za uživanje olja je tako približno 250–1.000 mg dnevno.

Dodaj v košarico

 

Zaključki

Ko človeško znanje, izkušnje in zmožnosti dosežejo svoje meje, lahko v naravi okoli nas pogosto najdemo kakovostne rešitve za številne težave, le znati jih moramo poiskati. Naj gre za navdih ali konkretne surovine in izdelke.

V tem članku omenjene rastlinske vrste lahko predstavljajo pomembno, znanstveno raziskano podporo pri obvladovanju učinkov stresa na naš organizem (adaptogeni), izboljšanju kognitivnih funkcij (nootropiki) in/ali podpori delovanju imunskega sistema.

Nikakor se ne smemo zanašati na prehranska dopolnila kot na "hitro rešitev", zdravilo za vse življenjske težave ali nadomestilo za nezdravo prehrano in na splošno nezdrav življenjski slog. Če pa smo že uredili temelje zdravega življenja, prehrane in telesne dejavnosti, so lahko nekatera znanstveno raziskana prehranska dopolnila koristna kot dodatna podpora pri izboljšanju kakovosti življenja.

Nobeno prehransko dopolnilo, niti ta zelo zanimiva, niso in nikoli ne bodo nadomestilo za uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog. Če pri sebi prepoznate katerega od omenjenih simptomov, lahko poleg sprememb prehrane in redne telesne dejavnosti nekatera od teh prehranskih dopolnil predstavljajo dodatno podporo.

Prijavite se na naš brezplačni Novičnik in odkrijte vse skrivnosti zdravega sveta s Tovarno Zdrave Hrane. Ob prijavi prejmete tudi 10 % popusta na prvo naročilo!

Morda vas bo zanimalo tudi...

• Vitamin B12 - zakaj je pomemben in kako ga nadomestiti?
• Kako je avtofagija povezana s staranjem in dolgoživostjo?
• Vitamin D (vitamin sonca) - kako, kdaj in zakaj ga uživati?
• Beljakovine v prahu in beljakovinski napitki: Natančen vodnik za začetnike
• Spirulina - vprašanja in odgovori o zdravilni algi morskih globin