Uporabniška podpora
Alkohol ni edini niti glavni krivec za težave z jetri. Berite naprej in izvedite, kako lahko zaščitite svoja jetra, naš največji prebavni organ.
Vsako jesen in zimo se zaradi sezonskih vremenskih (ne)razmer nekoliko spremenijo naše življenjske navade. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, se manj gibamo in praviloma tudi pogosteje zaužijemo več kalorij na dan. Takšne okoliščine iz leta v leto pri populaciji povzročajo bolj ali manj podobne zdravstvene izzive in težave.

Pogosta zdravstvena tema sodobnega časa je povezana s presnovnim zdravjem celotnega organizma in seveda tudi posameznih organov.
Slabše življenjske in prehranske navade, zlasti povečan vnos kalorij v kombinaciji z manj telesne aktivnosti in gibanja ter daljšim zadrževanjem v zaprtih prostorih (še posebej v času božičnih in novoletnih praznikov), vodijo v slabše rezultate presnovnih kazalnikov, najpogosteje tistih, ki ocenjujejo stanje srčno-žilnega sistema (povišan krvni tlak, trigliceridi, LDL-lipoprotein...) in jeter.
V zadnjem času vse pogosteje diagnosticiramo tako imenovana "zamaščena jetra".
![]()
Prav omenjena jetra, njeno delovanje in zdravje bodo tema tokratnega članka.
Poskušal bom na razumljiv in znanstveno podprt način z vidika prehrane pojasniti delovanje jeter ter zdravstvene posledice neustreznega življenjskega sloga, s poudarkom na prehrani z nizko hranilno vrednostjo.
Katere prehranske navade in morebitni ukrepi nam lahko pomagajo pri obvladovanju in odpravljanju vse pogostejših zdravstvenih neravnovesij tega fascinantnega organa?
Jetra so največji notranji organ v človeškem telesu in opravljajo številne življenjsko pomembne funkcije, med drugim:
Cilji, povezani z zdravjem jeter, vključujejo prizadevanja za zmanjšanje morebitne že prisotne poškodbe jeter ter preprečevanje razvoja oziroma poslabšanja jetrnih bolezni.
Preiskave delovanja jeter se izvajajo s krvnimi testi, ki nam lahko pomagajo oceniti splošno stanje jeter.
Takšni testi preverjajo:
Pri krvnih preiskavah se med drugim preverjajo beljakovine, ki jih proizvajajo jetra, kot sta albumin in protrombin, ter encimi, kot so alkalna fosfataza (ALP), alanin aminotransferaza (ALT) in aspartat aminotransferaza (AST), pa tudi bilirubin (odpadna snov). Za odkrivanje in ocenjevanje morebitnih brazgotin oziroma sprememb na jetrih se uporabljajo tudi slikovne preiskave, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MRI).

Ker so jetra predvsem prebavni organ, ima prehrana pomembno vlogo pri njihovem zdravju. Zdrava, uravnotežena in hranilno bogata prehrana ter zdrava telesna sestava (predvsem ustrezen delež telesne maščobe) ugodno vplivajo na zdravje jeter, medtem ko neuravnotežene, hiperkalorične diete, zlasti tiste, ki povečujejo tveganje za presnovni sindrom, vodijo v motnje delovanja in zdravja jeter.
Dobro je znano, da dolgotrajno uživanje alkoholnih pijač močno škoduje zdravju in delovanju jeter, česar se bomo dotaknili tudi v tem besedilu. V novejšem, sodobnem času pa vse pogosteje diagnosticiramo tudi motnje zdravja jeter, ki niso povezane z uživanjem alkohola.
Neuravnotežena prehrana lahko neposredno vpliva na tveganje za danes vse pogosteje diagnosticirano nealkoholno zamaščenost jeter (NAFLD). Pri neuravnoteženi prehrani sta ključna predvsem razmerje med makrohranili in skupni energijski vnos, ki sta verjetno med najpomembnejšimi dejavniki. NAFLD je praviloma posledica sodobnega življenjskega sloga, ki človeku ni najbolj naklonjen, predvsem z vidika prehrane, pa tudi telesne (ne)aktivnosti.

Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) je stanje, pri katerem se zaradi vzrokov, ki niso povezani z uživanjem alkohola, v jetrih kopiči prekomerna količina maščobe (več kot 5 % mase jeter). Izraz nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) zajema spekter jetrnih bolezni, za katere je značilno prekomerno kopičenje maščobe v jetrih brez prekomernega uživanja alkohola. Kot standard za »merilo« se navaja 14 standardnih alkoholnih pijač na teden za moške in 9 standardnih pijač na teden za ženske, o čemer bomo več povedali v nadaljevanju.
To skupino bolezni lahko na splošno razdelimo na:
NAFLD je manj resno stanje in vključuje "le" prekomerno kopičenje maščobe v jetrih (tj. prisotnost maščobe v več kot 5 % jetrnih celic), medtem ko NASH vključuje prekomerno kopičenje maščobe skupaj z diagnosticiranim vnetjem in poškodbo jeter.
Večina ljudi z NAFLD nima jasno izraženih simptomov, zato lahko bolezen ostane "tiha", vse dokler ne napreduje v bolj razvito fazo. V zgodnjih fazah se lahko občasno pojavita utrujenost in bolečina v zgornjem delu trebuha. Pogosto so prisotne tudi povišane vrednosti jetrnih encimov ALT in AST v krvi.
Pri zelo hudi obliki NAFLD se lahko pojavijo zlatenica (tj. rumenkasto obarvanje oči in kože), edem, ascites (tj. kopičenje odvečne tekočine v trebušni votlini) in/ali zmedenost.

Biopsija jeter velja za zlati standard pri diagnosticiranju NAFLD in je potrebna za diagnosticiranje NASH, saj je to edina metoda, ki lahko zanesljivo razlikuje med NASH in NAFLD. Pogosteje se uporabljajo metode, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MRI), vendar je njihova sposobnost odkrivanja blagih oblik NAFLD omejena.
NAFLD odraža neravnovesje energijske presnove v jetrih: v jetra pride več energije, kot je lahko porabijo, kar povzroči neto kopičenje presežne energije v obliki trigliceridov.
Prekomeren energijski vnos s prehrano in sedeč življenjski slog sta glavna dejavnika pri razvoju NAFLD, vendar lahko na razvoj in napredovanje bolezni vpliva tudi vrsta drugih dejavnikov, med drugim:
Kateri so glavni medicinski ukrepi po diagnozi NAFLD?
Trenutno ni odobrenih zdravil, namenjenih zdravljenju NAFLD. Aktualne smernice priporočajo, da se farmakološko zdravljenje osredotoči predvsem na osebe z biopsijsko potrjenim NASH. Določena zdravila se večinoma uporabljajo za obvladovanje dejavnikov tveganja in s tem preprečevanje napredovanja bolezni.
Med dejavnike tveganja sodijo:
Priporočljivo je povečati raven telesne aktivnosti ter hkrati nujno izboljšati kakovost in sestavo prehrane, s ciljem doseganja pomembnega zmanjšanja telesne mase oziroma predvsem maščobne mase.
Znanstveno je dokazano, da lahko telesna vadba zmanjša tudi količino maščobe v jetrih, neodvisno od sprememb telesne mase. ![]()

Aktiven življenjski slog je rešitev za številne kronične nenalezljive bolezni!
Dokazi kažejo, da pri približno 35–40 % ljudi z zgodnjo fazo NAFLD pride do napredovanja v fibrozo jeter, kar lahko sčasoma vodi v napredovalo cirozo jeter in nadaljnje zaplete, kot sta rak in odpoved jeter, zaradi česar je lahko potrebna presaditev jeter. Zato je izjemno pomembno pravočasno prepoznati dejavnike tveganja, povezane z napredovanjem NAFLD.
Metaanalize opazovalnih raziskav kažejo, da je najmočnejši napovednik napredovanja NAFLD v hudo jetrno bolezen prisotnost sladkorne bolezni tipa 2. Tudi debelost je povezana s povečanim tveganjem za razvoj hude jetrne bolezni.
Danes vemo, da sta tako debelost kot sladkorna bolezen tipa 2 v veliki meri posledica neustreznega življenjskega sloga, obenem pa sta obe bolezni lahko reverzibilni. Z izboljšanjem oziroma odpravo dejavnikov, ki prispevajo k njunemu razvoju, lahko pomembno izboljšamo možnosti za povrnitev delovanja in zdravja jeter.
Sprememba življenjskega sloga z namenom spodbujanja izgube telesne mase je temelj zdravljenja NAFLD. Izguba vsaj 5 % začetne telesne mase je učinkovita pri zmanjševanju maščobe v jetrih, izguba 7–10 % telesne mase pa lahko izboljša značilnosti NASH. Na splošno je pri tem sestava makrohranil v prehrani precej manj pomembna od energijske vrednosti zaužite hrane.
Zato so lahko učinkoviti številni prehranski vzorci, če omogočajo trajnostno izgubo telesne mase oziroma ustvarijo energijski primanjkljaj.
Spomnimo se prvega članka o zdravi prehrani: univerzalno najboljše prehrane ni. Vsaka prehrana je lahko dobra, če je:
Najboljša prehrana za ljudi z NAFLD je torej skoraj vsaka hipokalorična prehrana, ki ustreza posameznikovim željam in omogoča izgubo vsaj 5 % telesne mase, po možnosti ≥10 %, saj je večja izguba telesne mase povezana z boljšimi izidi. Vendar v praksi vidimo, da doseganje pomembne izgube telesne mase ni preprosto in pogosto zahteva veliko angažiranosti ter precejšnje spremembe življenjskih navad.
Med najpogostejšimi prehranskimi vzorci več zdravstvenih združenj ljudem z NAFLD priporoča mediteransko prehrano. Znanstveno je dosledno dokazano, da mediteranska prehrana ugodno vpliva na zdravje srčno-žilnega sistema. Poleg tega dokazi kakovostnih raziskav na ljudeh kažejo, da lahko mediteranska prehrana zmanjša količino maščobe v jetrih neodvisno od sprememb telesne mase, podobno kot telesna vadba. Poleg tega bo prehod s standardne zahodnjaške prehrane na mediteransko skoraj zagotovo prispeval tudi k zmanjšanju telesne maščobe in s tem telesne mase.

Drugi znanstveni dokazi kažejo, da lahko prehrana z nizkim deležem maščob in nasičenih maščob (16–25 % energije iz maščob; 5–7 % energije iz nasičenih maščob) učinkoviteje zmanjša količino maščobe v jetrih v primerjavi s prehrano enake energijske vrednosti, vendar z visokim deležem maščob in nasičenih maščob (45–56 % energije iz maščob; 25–28 % energije iz nasičenih maščob).
To nikakor ne pomeni, da so maščobe slabe, temveč je to le še en dokaz, da v prehrani, pa tudi v življenju, vedno velja načelo "odmerek naredi strup".
O pomenu optimalnega vnosa beljakovin smo pisali že v prvem članku. Z vidika zdravja jeter sta dve kakovostni raziskavi pokazali, da hipokalorična prehrana z visokim deležem beljakovin (30 % energijskega vnosa iz beljakovin) povzroči večje zmanjšanje količine maščobe v jetrih v primerjavi s prehrano z nizkim vnosom beljakovin (10–17 % energijskega vnosa), kljub podobni izgubi telesne mase med skupinama.
Vendar se je v skupini z večjim vnosom beljakovin vnos ogljikovih hidratov zmanjšal, da bi bil skupni energijski vnos v obeh skupinah enak. Zato ni jasno, kolikšen del učinka je mogoče pripisati omejitvi vnosa ogljikovih hidratov in kolikšen povečanemu deležu beljakovin.
Izkazalo se je, da povečan vnos beljakovin (bodisi z beljakovinsko bogato hrano bodisi s prehranskimi dopolnili) zmanjša kopičenje maščobe v jetrih. Številni dokazi kažejo, da lahko večji vnos beljakovin pomaga zmanjšati količino maščobe v jetrih, vendar so za večjo zanesljivost teh ugotovitev potrebne nadaljnje randomizirane kontrolirane raziskave.
Ker upoštevamo hierarhijo kakovosti znanstvenih dokazov in načelo »food first«, lahko po učinkih prehranskih ukrepov naslovimo tudi potencial prehranskih dopolnil pri podpori zdravju jeter in obravnavi NAFLD.
Katera prehranska dopolnila so raziskovali pri obravnavi NAFLD?
Med prehranskimi dopolnili, ki so najbolj zanimiva z vidika zdravja jeter, so:
Silimarin, izvleček pegastega badlja, ki ima antioksidativne in protivnetne lastnosti, je pri ljudeh z diagnosticiranim NAFLD pokazal izboljšanje vrednosti AST in ALT. Poleg tega se je pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 pokazalo tudi znižanje ravni glukoze v krvi na tešče.
Tudi berberin bi lahko koristil ljudem z diagnosticiranim NAFLD. Ena kontrolirana raziskava (RCT) je pokazala, da je bil berberin poleg sprememb življenjskega sloga učinkovit pri zmanjševanju količine maščobe v jetrih, pri čemer je bila njegova učinkovitost podobna učinkovitosti nekaterih zdravil.
Trenutno raziskujejo še več drugih nutracevtikov (npr. kurkumin in CoQ10), vendar za zdaj ni dovolj kakovostnih dokazov, ki bi potrjevali njihovo konkretno korist.
Ko govorimo konkretno o NAFLD, se glede na dosedanje znanstvene raziskave zdi, da ima med vsemi prehranskimi dopolnili vitamin E najbolj prepričljive rezultate pri obravnavi NAFLD. Obstajajo tudi določeni znanstveni dokazi, ki podpirajo uporabo večkrat nenasičenih maščobnih kislin omega-3 v ta namen.
Več o prehranskih dopolnilih lahko preberete v vodniku po osnovah prehranskega dopolnjevanja.
Alkohol je eno najbolj priljubljenih psihoaktivnih sredstev na svetu. Pogosto ima osrednjo vlogo na družabnih srečanjih, med drugim tudi zato, ker dokazano zmanjšuje občutek tesnobe. Uživanje prevelikih količin alkohola lahko povzroči zastrupitev z alkoholom, ki se lahko konča tudi s smrtnim izidom.
Alkohol za uživanje oziroma etanol je glavna sestavina širokega spektra alkoholnih pijač in ključna sestavina, na podlagi katere razlikujemo med "alkoholnimi" in "brezalkoholnimi" pijačami.

Ta psihoaktivna kemična spojina lahko spremeni človekovo dojemanje resničnosti, hkrati pa ima v primerjavi z drugimi viri kalorij (ogljikovimi hidrati, beljakovinami in prehranskimi maščobami) edinstven način presnove.
Alkohol zagotavlja 7 kalorij na gram, vendar njegov vnos ni vedno neposredno povezan s povečanjem telesne mase, kot je to pri drugih makrohranilih. Z njim si ne želimo povečevati telesne teže, saj nima pomembne hranilne vrednosti, zato ga pogosto označujemo tudi kot antinutrient.
Količina alkohola, ki jo znanstvena literatura opredeljuje kot "zmerno", je odvisna od spola in ni enotno določena. Kot zgornjo mejo lahko okvirno navedemo 9 pijač na teden za ženske in 12–14 pijač na teden za moške, pri čemer naj posamezen dogodek ne bi vključeval več kot 4 enote alkohola. Kot ena "enota" se praviloma šteje 0,33 l piva, 150 ml vina ali 25 ml žgane pijače z okoli 40 % alkohola.
Oseba, ki dalj časa redno uživa več od navedene "zmerne" količine alkohola, je izpostavljena večjemu tveganju za razvoj odvisnosti od alkohola. Zanjo so značilni nenadzorovano uživanje alkohola ter preokupiranost z alkoholom zaradi telesne in psihične odvisnosti.
V nasprotju z nealkoholno zamaščenostjo jeter in njenimi zapleti je alkoholni hepatitis vnetje jeter, ki ga povzroča prekomerno uživanje alkohola. Če se takšno uživanje nadaljuje, lahko bolezen napreduje v cirozo jeter. Med znaki in simptomi so med drugim povišana telesna temperatura, bolečina v zgornjem desnem delu trebuha, zlatenica in/ali otekanje trebuha.
Prijavite se na naš brezplačni novičnik
in bodite prvi, ki boste izvedeli vse novosti o zdravem življenju s Tovarno Zdrave Hrane. Ob prijavi na novičnik prejmete tudi 10 % popusta na prvo naročilo!
Morda vas bo zanimalo tudi...
Podprti načini plačila
Vse transakcije so zaščitene in potekajo prek varnih plačilnih sistemov. Na voljo so naslednje možnosti plačila: